VSK sklep Cdn 407/2014

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljutomeru zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep Dn 200451/2014 z dne 22.9.2014, s katerim je isto sodišče zavrglo zemljiškoknjižni predlog za vpis dokončanja etažne lastnine na podlagi notarskega zapisa sporazuma o oblikovanju etažne lastnine, opr. št. SV 4/2. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je za vnos predloga za dokončanje postopkov etažne lastnine namenjen tip vpisa 064 (torej predlagateljica naj ne bi izbrala ustreznega tipa vpisa), da je predlagateljica z vnosom predloga s tipom vpisa 971 (vložitev zemljiškoknjižnega predloga, ko aplikacija ne omogoča pravilnega vnosa), nepravilno plombirala zadeve (je samo na parc. št., ne na vseh obstoječih posameznih delih), zaradi česar tudi zemljiška knjiga ne more dokončati etažne lastnine skladno s točko 28 listine, ki je podlaga za vpis.

2Zoper sklep je vložila pritožbo predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da tehnična pomanjkljivost aplikacije ne more vplivati na izvedbo vpisa. Za primere, ko je bila na stavbi zaradi izvedbe denacionalizacijskih odločb že vzpostavljena etažna lastnina, ki pa ni ustrezala dejanskemu stanju, je bil nastavljen predlog s tipom postopka 064 za dokončanje etažne lastnine in tega bi uporabila tudi predlagateljica, če bi sklep, izdan na njegovi podlagi omogočal vpise, skladne z listino. V določenih primerih zemljiškoknjižni predlog po tipu postopka 064 omogoča popolnoma pravilne in popolne vpise. V konkretni zadevi pa tega ne omogoča. Da ne bi ponavljala razloge, ki jih je navedla že v ugovoru, predlagateljica navaja, da notar s tipom postopka 064 ne more zagotoviti stranki, da bo stanje v zemljiški knjigi v vsakem trenutku pravilno in skladno z listino, kar pomeni, da bi bilo z vložitvijo predloga po navedenem tipu postopka 064 kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Zgolj za take primere, ko eZK aplikacija ne omogoča izvedbe pravilnih zemljiškoknjižnih vpisov, je bil nastavljen tip postopka 971, ki ga je uporabila notarka – pooblaščenka predlagatelja. Glede na to, da gre za dokončanje etažne lastnine, ki se logično izvaja pri stavbi, jo je pooblaščenka predlagateljice pravilno vložila le pri stavbi, deleži in imetniki pa bi se morali sekundarno vpisati v okviru vloženega predloga. Pritožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli predlagani vpis dokončanja etažne lastnine z izbrisom vseh dosedanjih delov ter vknjižbo lastninske pravice pri vseh novih posameznih delih, ki so že vpisani v katastru stavb, ter vknjižbo solastniških deležev na splošnih skupnih delih (na stavbi in na delu ID znak 2), vse skladno s točko 28 listine, ki je podlaga za vpis. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in sklepa zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje o vpisu.

3Pritožba je utemeljena.

4Predmet konkretnega zemljiškoknjižnega postopka je vknjižba nedokončane etažne lastnine na podlagi notarskega zapisa Sporazuma o oblikovanju etažne lastnine za poslovno stanovanjsko stavbo na naslovu P. 8, T., opr. št. SV 4/2 (v nadaljevanju: sporazum). Iz vsebine sporazuma je razvidno, da je bila zaradi izvedbe denacionalizacijskih odločb nepremičnina že razdeljena kot etažna lastnina, tako da je bila v zemljiški knjigi vpisana parc. št. 209/1 k.o. T. kot splošni skupni del stavbe v etažni lastnini z ident. št. 404 (z vknjiženo lastninsko pravico v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela št. 900, št. 901 in št. 902) in trije posamezni deli stavbe (št. 900, št. 901 in št. 902) z lastninskim stanjem, kot določno navedeno v navedenem sporazumu. Predmet sporazuma o oblikovanju etažne lastnine je razdelitev oziroma preoblikovanje etažne lastnine (v skladu s 107. in 108. členom Stvarnopravnega zakonika) zaradi vzpostavitve dejanske etažne lastnine, vse kot določno navedeno v točki 28 navedenega sporazuma).

5Oblikovanje etažne lastnine se v skladu s 15. a členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) vpiše tako, da se 1. vpiše stavba v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli, 2. pri vsakem posameznem vpiše: lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika in delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini, 3. pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše to pravno dejstvo, 4. pri vsaki nepremičnini, ki je posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše: to pravno dejstvo in lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena. V postopku je bilo sporno dejstvo, ali je predlagateljica, glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi (nedokončana etažna lastnina) in oblikovano etažno lastnino, kot izhaja iz sporazuma, ki je predmet željenega vpisa, z izborom tipa postopka 971 v elektronski aplikaciji (predvidenega za vložitev zemljiškoknjižnega predloga, ko aplikacija ne omogoča pravilnega vnosa), izbrala ustrezen tip postopka za vpis nedokončane etažne lastnine, ki bi ji omogočal vpis v skladu s 15.a členom ZZK-1.

6Predlagateljica v pritožbi utemeljeno opozarja na nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je za vpis dokončanja etažne lastnine (predhodno povzeta), možna vložitev predloga po tipu postopka 064 (sicer predvidenega za dokončanje etažne lastnine). Iz odgovora CIF z dne 16.3.2015 (pojasnila e-zk napake) izhaja, da z navedenim tipom postopka, predlagateljica ni mogla vložiti predloga za vpis dokončanja konkretne etažne lastnine v skladu z listino, ki je podlaga za vpis. Iz navedenega pojasnila je tudi razvidno, da ne drži nadaljnji argument sodišča prve stopnje, da je pri oddaji predloga tip postopka 971, ki ga je predlagateljica izbrala, potrebno izbrati vse nepremičnine, ki so predmet listine, ki je podlaga za vpis. Razlogi, ki jih je prvostopenjsko navedlo pri svoji odločitvi, torej ne držijo.

7Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep o ugovoru razveljavilo in vrnilo zadevo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva predhodno navedeno in dejstvo, da zaradi eventualnih tehničnih ovir predlagateljici ni mogoče odreči pravice, da se odloči o njenem predlogu na podlagi pravil, ki določajo postopek in materialnopravno urejajo vpis etažne lastnine.