VSRS Sklep VIII R 1/2017

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

1Tožnica je pred Delovnim sodiščem v Celju vložila tožbo zaradi plačila odškodnine zaradi psihičnega nasilja na delovnem mestu.

2Predsednica Delovnega sodišča v Celju je predlagala, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi, ker pravnica A. A., zaposlena pri toženi stranki, pri Delovnem sodišču v Celju opravlja funkcijo sodnice porotnice. Določitev drugega stvarno pristojnega sodišča predlaga, ker naj bi bila po tožbenih navedbah tudi A. A. med delavci, ki naj bi kršili prepoved izpostavljanja tožnice neugodnim posledicam zaradi ukrepanja po petem odstavku 7. člena ZDR-1, in ker naj bi tožnici neresnično zagotovila, da bo njena prijava trpinčenja na delu obravnavana.

3Predlog ni utemeljen.

4Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje lahko sodi tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, vendar mora imeti takšen dvom razumno podlago.

5Okoliščina, da je ena od zaposlenih pri toženi stranki sodnica porotnica na Delovnem sodišču v Celju, sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. A. A. niti ni stranka tega postopka, pač pa le ena od delavcev tožene stranke, ki se ji v tožbi očita kršitev tožničinih pravic, zato okoliščine, na katere se sklicuje predsednica sodišča, ne vzbujajo dvoma v objektivno nepristranskost sodišča za odločanje v tem sporu.

6Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.