VSL sklep I Cpg 1388/2016

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, da se v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved prenosa maksimalne hipoteke (ID pravice 000), vknjižene v korist tožene stranke za zavarovanje terjatev do najvišjega zneska 40.000.000,00 EUR pri nepremičninah v lasti tožeče stranke z ID znaki: 0001, 0002, 0003, 0004, 0005, 0006 in 0007, na drugega upnika, podredno pa v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved poočitve upnika prej navedene maksimalne hipoteke. Upniku je naložilo, da sam krije stroške postopka zavarovanja z začasno odredbo.

2Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa, da naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške tožeče stranke v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

3Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ne obstoji pasivna legitimacija tožene stranke, posledično pa zmotno ugotovilo tudi dejansko stanje, saj ni presojalo dejstev in izvajalo dokazov v zvezi z obstojem pogodbene zaveze tožene stranke izstaviti izbrisno pobotnico.

4Prenos terjatve in prenos maksimalne hipoteke na novega upnika ne vplivata na obveznost tožene stranke izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke, ki jo je tožena stranka prevzela v okviru pogodbenega dogovora s tožečo stranko. V zvezi s tem tožeča stranka opozarja na stališče teorije(1), da v primeru odsvojitve stvari ne pride do prenehanja stvarne legitimacije prodajalca stvari in do nastanka stvarne legitimacije pridobitelja stvari. Obligacijskopravna zaveza prodajalca, da izroči stvar, na katero se nanaša prodajna pogodba, je popolnoma neodvisna od tega ali on stvar sploh ima oziroma je njen lastnik. Okoliščina, da prodajalec ni lastnik stvari, ne vpliva na veljavnost prodajne pogodbe in enako tudi naknadna izguba lastninske pravice prodajalca ne povzroči, da s tem preneha prodajalčeva zaveza, da izpolni tisto, k čemur se je zavezal s prodajno pogodbo. To velja tako v primeru, ko do odsvojitve stvari pride že pred pravdo, kot tudi v primeru, ko do odsvojitve stvari pride v času med pravdo. Vse navedeno izhaja iz doslednega razlikovanja med obligacijskopravnim in stvarnopravnim področjem. Sprememba lastninskega položaja ne povzroči prenehanja obveznosti dolžnika iz pogodbe, saj ne gre za naknadno nemožnost izpolnitve niti spremembe stvarne legitimacije osebe, ki ima ali je naknadno pridobila lastninsko pravico na stvari, ki je predmet pogodbe. Vprašanje ali tisti, ki dovoljuje izbris pravice, to pravico dejansko ima, ni relevantno za odločitev o stvarni legitimaciji dolžnika(2).

5Ob smiselni uporabi navedenega stališča to po mnenju tožeče stranke pomeni, da vprašanje, kdo je imetnik hipoteke prav v ničemer ne vpliva na obstoj stvarne legitimacije tožeče stranke in obstoj obligacijske obveznosti izstavitve izbrisne pobotnice, katere neposredni predmet je razpolagalni pravni posel, v konkretnem primeru prenehanje hipoteke kot stvarne pravice. Tožena stranka je na podlagi pogodbe v razmerju do kreditojemalca (oziroma zastavnih dolžnikov - izvajalcev del na projektu A.) prevzela pogodbeno zavezo izstaviti izbrisne pobotnice in opustiti nasprotovanje prenosu lastninske pravice v zameno za predajo tehnične dokumentacije. Skupaj s kreditnima pogodbama in pogodbo o ustanovitvi maksimalne hipoteke ima ta dogovor naravo večstranske vzajemne pogodbe. Obveznost tožene stranke izstaviti izbrisno pobotnico je posebna obligacijska obveznost, ki jo je v okviru zavezovalnega pravnega posla nase prevzela tožena stranka.

6Povsem zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi bila ugoditev zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, protipravna. Če je pogodba veljavna, je zahtevek za njeno izpolnitev utemeljen. Vprašanje ali je toženec dejansko zmožen izpolniti prevzeto pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžan izpolniti. Sodišče se tako v primeru spora zaradi izpolnitve pogodbe ne sme spuščati v vprašanje, ali bo dolžnik prevzeto obveznost sploh dejansko lahko izpolnil. Dejstvo, da imetnik hipoteke ni več tožena stranka in dejstvo ali bo to lahko realizirano tudi v zemljiški knjigi, ne vplivata na obstoj terjatve in utemeljenost tožbenega zahtevka.

7Sodišče prve stopnje se je tudi zmotno sklicevalo na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Do pogodbene zaveze tožene stranke izstaviti izbrisne pobotnice je prišlo že marca 2011, do prenosa hipoteke na DUTB pa leta 2013. Morebitna nedobrovernost, ki lahko vpliva na veljavnost pogodbene zaveze, je lahko pravno pomembna zgolj glede tiste osebe, ki pridobiva stvarno pravico, ki je že bila prenesena, ne pa za tistega, ki je pogodbo sklenil prvi(3).

8Tožena stranka je še vedno sama odgovorna za izpolnitev obveznosti, ki jo je na podlagi večstranskega obveznostnega pravnega posla prevzela. S cesijo terjatve in prenosom hipoteke ni prišlo do prenosa obveznosti, ki jih je v povezavi s kreditno pogodbo prevzela tožena stranka. Vse dokler bo v zemljiški knjigi tožena stranka vknjižena kot imetnica maksimalne hipoteke, bo zahtevek tožeče stranke na izstavitev izbrisne pobotnice tudi mogoče realizirati. Prav zaradi nevarnosti, da bi tožena stranka s prenosom maksimalne hipoteke v zemljiški knjigi na to vplivala tako, da tožeča stranka, kljub obsodilni sodbi ne bi mogla doseči izbrisa maksimalne hipoteke iz zemljiške knjige, je tožeča stranka tudi vložila predmetni predlog za izdajo začasne odredbe.

9S tem je po mnenju tožeče stranke pritožba utemeljena.

10Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, naj neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep v celoti potrdi. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

11Pritožba ni utemeljena.

12Tožeča stranka s tožbo primarno uveljavlja terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris maksimalne hipoteke, vknjižene v korist tožene stranke v zavarovanje terjatev do najvišjega zneska 40.000.000,00 EUR pri nepremičninah v lasti tožeče stranke, podrejeno pa denarno terjatev in sicer plačilo 468.975,56 EUR.

13Izdajo začasne odredbe je predlagala v zavarovanje svoje nedenarne terjatve na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris maksimalne hipoteke.

14Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med pravdnima strankama ni sporno, da tožena stranka ni več imetnik maksimalne hipoteke na v predlogu za izdajo začasne odredbe navedenih nepremičninah, ampak je njen imetnik DUTB d. d. Na podlagi ZUKSB(4) je bila terjatev tožene stranke za vračilo kreditov prenesena na DUTB. Skupaj s terjatvami so bila na DUTB prenesena tudi vsa pripadajoča zavarovanja. Za veljavnost in učinke prenosa premoženja v razmerju med DUTB, banko in njenimi dolžniki se ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, dolžnikov ali drugih oseb, ki so stranke večstrankarskega pogodbenega razmerja, ne glede na določbe v pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s prenosom premoženja (prvi odstavek 11. člena in tretji odstavek 29. člena ZUKSB).

15Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa odredbe navedene v točkah 1 do 5 prvega odstavka 273. člena ZIZ. Namen izdane začasne odredbe je preprečiti nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena oziroma precej otežena, tako da se dolžniku prepove razpolaganje z njegovim premoženjem oziroma, da se mu prepove storitev dejanj, ki bi lahko povzročila škodo upniku.

16Uveljavitev terjatve na izvršitev izpolnitvenega ravnanja, v obravnavanem primeru izjave volje tožene stranke, potrebne za razpolagalni pravni posel, na podlagi katerega bi lahko tožeča stranka dosegla izbris obremenitve, ki je predmet zavezovalnega pravnega posla, je lahko onemogočena, če dolžnik prenese hipoteko na tretjega. V takem primeru lahko sodišče v zavarovanje upnikove nedenarne terjatve izda začasno odredbo, s katero dolžniku prepove prenos maksimalne hipoteke ter zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.

17Dejanje, ki ga je imela namen preprečiti tožeča stranka z obravnavanim predlogom za izdajo začasne odredbe, je toženi stranki prepovedati prenos maksimalne hipoteke ustanovljene na nepremičninah navedenih v izreku izpodbijanega sklepa na tretje osebe. Prepoved prenosa (razpolaganja) ne obstaja v korist nobene osebe, temveč gre za pravno dejstvo, ki nastane z izdajo začasne odredbe, katere posledica je omejitev dolžnikove razpolagalne sposobnosti. Pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo z zaznambami (prvi odstavek 63. člena ZZK-1).

18V obravnavanem primeru je bila maksimalna hipoteka na podlagi zakona že prenesena na DUTB. Ker tožena stranka ni več imetnik maksimalne hipoteke, ampak je njen imetnik DUTB, tožeča stranka s predlogom, ki toženi stranki prepoveduje razpolaganje z maksimalno hipoteko, namena zavarovanja svoje terjatve ne more doseči. Prepoved razpolaganja se lahko nanaša le na imetnika pravice. Brez smisla je zato predlog, da se dolžniku prepove razpolaganje s stvarno pravico, ki je več nima. Omejitev razpolagalne sposobnosti tožene stranke v zvezi s prenosom hipoteke, ki je bila na DUTB prenesena na podlagi zakona, je nedopustna, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Prepoved, katere zaznambo predlaga tožeča stranka zato ni primerno sredstvo zavarovanja in ne zagotavlja namena zavarovanja terjatve tožeče stranke.

19Tožeča stranka zato s predmetnim predlogom, da se v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved prenosa maksimalne hipoteke oziroma podrejeno prepoved poočitve spremembe upnika maksimalne hipoteke v zavarovanje njene nedenarne terjatve na izstavitev izbrisne pobotnice, ne more uspeti.

20Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP).

21Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------

Op. št. (1): Aleš Galič, Pravdni postopek s komentarjem, GV Založba Ljubljana, druga knjiga, stran 228 in 229.

Op. št. (2): Aleš Galič, Praktični primeri glede razmerja med obligacijsko in stvarnopravno naravo zahtevka, Pravni letopis 2013, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, stran 19 in 20, tako tudi VS RS sodba in sklep II Ips 864/2006 z dne 6. 12. 2007.

Op. št. (3): Tako sodna praksa npr. VS RS sodba II Ips 83/1993 z dne 16. 9. 1993.

Op. št. (4): Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, Uradni list RS, št. 105/12 s spremembami in dopolnitvami.