VSRS Sklep I Up 281/2016

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugodilo ugovoru tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) in razveljavilo svoj plačilni nalog I U 1774/2015-11 z dne 17. 3. 2016. V II. točki izreka pa je delno ugodilo predlogu pritožnika za oprostitev plačila sodne takse in ga oprostilo plačila 60 % predpisanega zneska sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v tem upravnem sporu. V preostalem delu je predlog za oprostitev sodne takse zavrnilo.

2Pritožnik je zoper zavrnilni del navedenega sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 75. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj ni ugotovilo, da bi razpolagal s kakšnimi likvidnostnimi sredstvi, ki bi zadoščali za njegovo preživljanje. Ugotovljeno imetništvo poslovnih deležev v podjetju A., d. o. o. in Zavodu B. pa niso pravno pomembna dejstva. Poslovnih deležev namreč ne more prodati, ker so blokirani, z denarnimi sredstvi na računih teh podjetij pa ne more razpolagati. Premoženje navedenih družb ni njegovo osebno premoženje. Preživlja se izključno s pomočjo prijateljev in sorodnikov. Zato Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v zavrnilnem delu II. točke odpravi in ga v celoti oprosti plačila sodnih taks, podrejeno, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu II. točke razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v tretjem odstavku 11. člena določa, da lahko sodišče osebo (delno) oprosti plačila taks za vloge, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju o delni oprostitvi plačila takse mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZST-1 odloča sodišče o taksni oprostitvi na predlog stranke, ki mu mora stranka priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta tako na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.

5Sodišče prve stopnje je zaradi dvoma o resničnosti pritožnikovih navedb v izjavi o premoženjskem stanju, na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 po uradni dolžnosti pridobilo podatke o pritožnikovem premoženju. Ugotovilo je, da je pritožnik lastnik dveh nepremičnin v skupni ocenjeni vrednosti 105.174,00 EUR, na katerih je v zemljiški knjigi zaznamovana hipoteka v višini 300.000,00 EUR, zemljiški dolg v višini 200.000,00 EUR in predznamovana hipoteka v višini 1.032.108,39 EUR. Pritožnik je imetnik delnic C., d. d., in D., d. d., vendar z njimi ne more razpolagati, je družbenik v družbi A., d. o. o., in ustanovitelj Zavoda B. ter G. G., pravno in poslovno svetovanje, s. p. Družba A. in Zavod B. še vedno poslujeta in ustvarjata prihodke, družba A. je konec leta 2015 izkazovala bilančni dobiček v višini 14.739,00 EUR. V navedeni družbi je pritožnik tudi zaposlen.

6Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zaključilo, da pritožnik z izjavo o premoženjskem stanju ni izkazal s čim se preživlja, prav tako pa mu ob upoštevanju podatkov pridobljenih po uradni dolžnosti, ni uspelo dokazati, da bi bila s plačilom dela sodne takse zmanjšana njegova sredstva za preživljanje.

7Pritožnik v pritožbi navaja, da tudi iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da nima nobenih likvidnih denarnih sredstev za preživljanje. Z ugotovljenim družbeništvom se ne more preživljati, poslovnih deležev pa ne prodati, saj so blokirani. Prilive na račun družbe A., predstavljajo plačila starih računov in so v celoti namenjeni pokrivanju sprotnih stroškov poslovanja in obveznosti družbe. Ta sredstva niso njegovo osebno premoženje, sam je zadnji priliv od družbe A., prejel v začetku leta 2015, poleg tega družba ne razpolaga niti s toliko sredstvi, da bi mu lahko karkoli izplačala. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pridobi zadnjo odločbo o odmeri dohodnine.

8Po presoji pritožbenega sodišča pritožnik z omenjenimi navedbami ne more vplivati na drugačno ugotovitev glede zmožnosti delnega plačila odmerjenih sodnih taks. Njegove trditve, da se brez pomoči prijateljev in sorodnikov ne bi mogel preživljati, da so prihodki družbe A. namenjeni pokrivanju stroškov njenega sprotnega poslovanja in obveznosti do upnikov ter da je zadnji priliv iz družbe prejel pred letom in pol, so pavšalne in v celoti neizkazane. Zato je neupoštevna tudi trditev, da navedena družba ne razpolaga s sredstvi za kakršnokoli izplačilo pritožniku,(1) saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil na njen račun še 13. 6. 2016 nakazan znesek 9.675,48 EUR. Čeprav drži, da prejeta sredstva družbe niso pritožnikovo osebno premoženje, pa je neizkazana tudi trditev, da je brez osebnih dohodkov, saj zadnja odločba o odmeri dohodnine (torej za leto 2015), na katero se sklicuje, pritožbi ni priložena in tudi sicer ne bi dokazovala stanja v času odločanja prvostopenjskega sodišča.

9Glede na navedeno pritožnik ni izkazal razlogov, ki bi utemeljevali, da bi s plačilom 40 % sodne takse v znesku 118,40 EUR prišlo do občutnega zmanjšanja njegovih sredstev za preživljanje.

10Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (prvi odstavek 82. člena v zvezi s 76. členom ZUS-1).

----

(1) Ta je v njej zaposlen, poleg tega je njen družbenik, drugi družbenik pa je Zavod za pravno in poslovno svetovanje, katerega edini ustanovitelj in direktor je pritožnik.