VSK sklep I Kp 16849/2016

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so razlogi za pripor, odrejen zoper obtožence: E.R., B.D., M.L. in R.S. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podani še po 29.9.2016.

2Proti takemu sklepu je vložil pritožbo zagovornik obtoženega M.L.. Navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, posebej zaradi postopkovne kršitve, zaradi kršitve materialnega prava ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ali odpravi in obtožencu pripor odpravi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Obravnavana zadeva je v fazi odreditve predobravnavnega naroka, ki ga je sodišče prve stopnje določilo na dan 19.10.2016. Obtoženi M.L. je v priporu iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP od 6.5.2016 dalje. Pripor je bil nazadnje iz istih razlogov podaljšan po vloženi obtožnici s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. I Ks 16849/2016 z dne 29.7.2016.

5Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno opravilo preizkus po drugem odstavku 207. člena ZKP. Izpodbijani sklep je po vsebini ugotovitvena odločba, s katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so pogoji in razlogi za pripor še vedno podani.

6Bistvo pritožbenih trditev je, da je izpodbijani sklep neobrazložen, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni „postavilo nobenih dodatnih in novih navedb, niti ni presojalo nobenega dokaza, ki je bil tekom tega postopka že izveden“. Pritožnik izpostavlja, da je sodišče prve stopnje „popolnoma prepisalo svojo obrazložitev“ iz predhodno izdanega sklepa z dne 29.7.2016, kar po njegovi oceni utemeljuje dvom v to, da je sodišče resnično in skrbno še enkrat podrobno preverilo priporne razloge, medtem ko dokaznega postopka in dokazne presoje podanosti pripornih razlogov sploh ni izvedlo.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi obtožnica glede obtoženega M.L. postala pravnomočna s sklepom zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje opr. št. I Ks 16849/2016 z dne 12.8.2016, ko je bil zavrnjen ugovor obtoženčevega zagovornika zoper vloženo obtožnico. Glede na navedeno in ker se po pravnomočnosti obtožnice okoliščine v tej zvezi niso spremenile, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je podana osnovna predpostavka za pripor, to je utemeljen sum, da je obtoženec storil obravnavano kaznivo dejanje in ni bilo potrebno o tem podajati ponovne ocene oziroma dodajati novih navedb, saj je bilo o tem že odgovorjeno v prehodnih sklepih, še posebej v sklepu s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor obtoženčevega zagovornika zoper obtožnico. Pritožnik po pravnomočnosti obtožnice (niti v pritožbi) ni navedel nobene nove okoliščine, ki bi utemeljevala dodatno obrazložitev oziroma ponovno presojo, zato ne more čuditi, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ponovilo razloge, ki jih je zapisalo v zadnjem sklepu z dne 29.7.2016, kar posebej velja za razloge, ki se nanašajo na ponovitveno nevarnost obtoženca, neogibnosti pripora in njegovo sorazmernost.

8Ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zaključka o ponovitveni nevarnosti obtoženca ni „utemeljilo na praktično ničemer“. Iz izpodbijanega sklepa izhaja drugače. Na ponovitveno nevarnost obtoženca je sodišče prve stopnje (še vedno) sklepalo na podlagi sledečih okoliščin: da je specialni povratnik, ki je bil doslej že petkrat obsojen, od tega kar štirikrat zaradi kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo prepovedanih drog, nazadnje s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem z dne 9.12.2015, ki je postala pravnomočna 14.12.2015; da ga tudi predhodni kazenski postopki, kot tudi izrečene pogojne obsodbe in prestane zaporne kazni niso odvrnile od storitve vnovičnega kaznivega dejanja, da je pri tokratnih očitkih kot izhajajo iz obtožnice zaznati obtoženčevo angažiranost, vztrajnost in stopnjevanje kriminalne aktivnosti, ki se zrcali v vedno večjih količinah prodanega heroina; da je obtoženec brez premoženja in se preživlja s skromno socialno pomočjo; da je odvisen od prepovedanih drog. Glede na take konkretne okoliščine je tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljen zaključek, da je podana nevarnost, da bo na prostosti s tovrstnimi kaznivimi dejanji nadaljeval. Pritožnik v zvezi s prej navedenimi okoliščinami navaja, da je odpadla ena, to je, da je obtoženec odvisen od prepovedanih drog. Trdi, da je obtoženec v času prestajanja ukrepa pripora bistveno znižal dozo zdravila za ta namen. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je sklepanje pritožnika, da obtoženec ni več odvisen od prepovedanih drog, zmotno, saj to ne izhaja niti iz pritožbenih trditev (pritožnik zatrjuje, da je znižal dozo zdravila za ta namen, ne pa da ne prejema nobenega zdravila, poleg tega življenjske izkušnje učijo, da je tovrstno zdravljenje dolgotrajno in se nikakor ne konča z zniževanjem (pa tudi odpravo) zdravil v ta namen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da „bistveno bolj podrobna obrazložitev izpodbijanega sklepa“, kot pritožnik trdi v pritožbi, ni bila potrebna.

9Kot je razbrati iz pritožbenih navedb pritožnik pri zaključku, da pri obtožencu ni podana ponovitvena nevarnost, izhaja iz okoliščine, da obtoženec sodeluje v postopku pred sodiščem, ter da pri prestajanju ukrepa pripora ne povzroča nobenih težav. Pritožbeno sodišče odgovarja, da te okoliščine za zaključek o ponovitveni nevarnosti niso relevantne, saj se tako postopanje kot ga zatrjuje pritožnik za obtoženca, pričakuje od vsakega pripornika. Pritožnik v pritožbi ne ponudi nobenih argumentov, ki bi izpodbile zaključke sodišča prve stopnje, ali terjale odgovore nanje.

10Pritožnik na koncu izpostavlja, da obtoženec ni sposoben prestajanja pripora zaradi hudih zdravstvenih težav, ki jih ima, vendar pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je zdravstveno varstvo pripornikov zagotovljeno, vloga sodišča pri tem pa je le, da v primeru, če je potrebno zdravljenje pripornika v zdravstveni organizaciji, odredi tako zdravljenje na predlog zavodskega zdravnika (drugi odstavek 32. člena Pravilnika o izvrševanju pripora). Sicer je za zakonito izvrševanje pripora odgovoren direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, v katerem je organizirano prestajanje pripora (3. člen Pravilnika o izvrševanju pripora). Direktor zavoda v nujnih primerih lahko odredi zdravljenje pripornika v zdravstveni organizaciji, o čemer takoj obvesti pristojno sodišče (tretji odstavek 32. člena Pravilnika o izvrševanju pripora). Spisovni podatki kažejo, da je tak nujni primer nastopil 13.8.2016, ko je bil obtoženec zaradi bolezni hospitaliziran (uradni zaznamek o dogodku z dne 16.8.2016 – listovna št. 1877), zdravstveno stanje obtoženca pa se je očitno zboljšalo, saj je obtoženec 22.8.2016 podal sodišču iz zavoda prošnjo, za izdajo dovoljenja, da ga peljejo k fotografu zaradi izdelave fotografij za dokumente kot tudi za lastne potrebe.

11Ocena pritožbenega sodišča je, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so še vedno podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora, ter je to v izpodbijanem sklepu zadostno obrazložilo. Pritožbeno sodišče je ocenilo še vidik trajanja pripora. Pri tem je ugotovilo, da gre v obravnavani zadevi za izredno obsežno in zahtevno zadevo (18 obtožencev z dvainpetdesetimi očitanimi izvršitvenimi dejanji obravnavanih kaznivih dejanj), sodišče na zadevi kontinuirano dela, zato je tudi z vidika trajanja pripora, pripor še vedno potreben in nujen ter sorazmeren ukrep. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).