VSL sodba I Cp 1813/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pustilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 62443/2013 z dne 23. 4. 2013, delno v veljavi, in sicer za znesek glavnice v višini 1.874,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.056,52 EUR od 27. 4. 2012 in od 818,02 EUR od 4. 10. 2012 do plačila ter za znesek izvršilnih stroškov v višini 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2014 do plačila. V preostalem delu je izvršilni sklep razveljavilo in postopek v tem delu ustavilo. Tožencu je naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka v višini 124,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper navedeno sodbo se laično pritožuje toženec. Poudarja, da je bilo vodenje njegovega transakcijskega računa, odprtega pri Hranilnici ... d. d. nestrokovno, prekoračitev limita pa odobrena brez njegove volje in vednosti. Opozarja na napake, ki naj bi jih naredila Hranilnica ... d. d., in sicer: nakazilo denarja v višini odobrenega limita ni bilo nikoli nakazano, temveč je bilo preusmerjeno v mesečna nakazila pokojnine. Stanje na računu je bilo posledično konstantno negativno. Čeprav je na napake opozarjal in poskušal s pristojnimi osebami stopiti v stik, mu slednje ni bilo omogočeno, zato je prekinil pogodbo. Poudarja, da je obveznosti po kreditnih pogodbah v celoti poravnal. Nasprotuje tudi plačilu zavarovalne premije in provizij, za katere meni, da bi jih morala plačati Hranilnica ... d.d. Poudarja, da mu tožnica dolguje 2.280,02 EUR. Sodišču prve stopnje očita neizvedbo naroka za glavno obravnavo ter priglaša pritožbene stroške v višini 1.640,00 EUR.

3Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V pritožbi očitana kršitev določbe 339. člena ZPP, s katero pritožnik smiselno zatrjuje kršitev pravice do izjave, ni podana. V sporu majhne vrednosti namreč lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka ne zahteva (454. člen ZPP). Ker so bili takšni pogoji podani tudi v konkretnem primeru, je sodišče prve stopnje odločbo utemeljeno izdalo brez razpisa naroka.

6Dejanske okoliščine primera, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in ki v sporu majhne vrednosti ne morejo biti predmet pritožbenega izpodbijanja (prvi odstavek 458. člena ZPP), so sledeče:

- toženec je s Hranilnico ... d.d., katere komitent je bil, sklenil Pogodbo o prekoračitvi sredstev (priloga A3), na podlagi katere mu je bila odobrena prekoračitev pozitivnega stanja na njegovem osebnem računu v znesku 1.000,00 EUR za dobo 12 mesecev, pri čemer je imel toženec ob zapadlosti limita v letu 2012 negativno stanje z vključenimi zamudnimi obrestmi v višini 1.056,52 EUR, ki ga kljub opominom Hranilnice in tožnice ni poravnal;

- toženec je s Hranilnico ... d.d. sklenil kreditno pogodbo za potrošniški kredit v znesku 2.453,68 EUR z dogovorjeno obrestno mero (priloga A14), pri čemer je bilo stanje neplačanega kredita na dan 18. 9. 2012 818,02 EUR, od tega 764,77 EUR glavnice in 53,25 EUR obresti;

- Hranilnica ... d.d. je od tožnice uveljavljala odškodnino na podlagi Pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov (priloga A18) in Pogodbe o zavarovanju odobrenega limita (priloga A4), ki jo je tožnica izplačala, na toženca pa naslovila regresni zahtevek, ki ga slednji ni poravnal.

- podpis na posameznih listinah (kreditni pogodbi in pogodbi o odobritvi limita) ustreza podpisu toženca.

7Tudi po stališču pritožbenega sodišča je tožnica toženčev dolg oziroma regresna zahtevka do toženca v postopku na prvi stopnji v celoti izkazala, zato so z izplačilom odškodnine nanjo po samem zakonu prešle vse terjatve hranilnice do toženca. V skladu s 963. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) namreč z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Toženčevi ugovori, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, so se tako izkazali kot neutemeljeni. Ob tem je sodišče prve stopnje tožencu pravilno pojasnilo, da Pogodba o prekoračitvi sredstev ni podlaga za izplačilo zneska v višini 1.000,00 EUR, temveč se na njeni podlagi odobri prekoračitev pozitivnega stanja na osebnem računu v določenem obdobju. Da je tovrstno negativno stanje toženec koristil, je sodišče ugotovilo na podlagi izpiska prometa na njegovem računu, kjer je vse od 30. 11. 2010 do 22. 3. 2012 toženec izkazoval negativno stanje, ki ga kljub opominom ni povrnil. Glede dolga po kreditni pogodbi je sodišče prve stopnje nadalje ugotovilo, da je stanje neplačanega kredita na dan 18. 9. 2012 znašalo 818,02 EUR, tožencu pa ni uspelo dokazati, da je svoj dolg do hranilnice v celoti poravnal. Njegovi pritožbeni očitki, ki trdijo nasprotno, zato niso utemeljeni oziroma so nedovoljeni, saj predstavljajo pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v spornih majhne vrednosti ni dopustno. Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se namreč smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8Pritožbeni razlogi tako niso podani, v sodbi pa tudi ni kršitev in napak, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9Pristojnost sodnice posameznice izhaja iz prvega odstavka 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

10Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica dejstva, da pritožnik s pritožbo ni uspel, zato zahtevane pritožbene stroške krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP).