VSL sklep I Cp 2787/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke z dne 5. 6. 2015 zoper plačilna naloga opr. št. P 390/2011-71 in P 390/2011-72 z dne 18. 5. 2015. Predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 5. 6. 2015 pa je zavrglo.

2Proti temu sklepu je tožnik vložil ugovor, ki ga je po vsebini šteti za pritožbo. Kot doslej v številnih vlogah, ugovorih in pritožbah navaja, da ni mogoče izdati plačilnega naloga za plačilo sodne takse v zadevi, v kateri je izpolnjen pogoj za taksno oprostitev tožnika iz razloga brezposelnosti. To po mnenju tožnika pomeni, da ni dolžan plačati sodne takse, zaradi česar je izpodbijani plačilni nalog v celoti nepravilen in nezakonit in iz tega razloga ničen.

3Pritožba ni utemeljena.

4Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločalo o ugovoru tožnika zoper plačilna naloga, s katerima ga je pozvalo, da plača tretjino sodne takse za postopek na prvi stopnji, v katerem se je tožba štela za umaknjeno ter tretjino sodne takse za dve pritožbi, ki sta se šteli za umaknjeni. Prvostopenjsko sodišče je taksno obveznost zmanjšalo na tretjino na podlagi četrtega odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

5Ugovor zoper plačilni nalog je po določbi prvega odstavka 34. a člena ZST-1 dopustno vložiti le iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Pritožnik se ne sklicuje na nobenega od ugovornih razlogov, ko trdi, da sodne takse ni dolžan plačati, ker je brezposeln. Že zato, ker niso uveljavljeni dopustni razlogi za ugovor, ostale pritožbene trditve pa so za odločitev nepomembne, je treba zavrniti pritožbo in potrditi pravilno in zakonito odločitev prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

6Tudi odločitev o zavrženju ponovnega predloga za oprostitev plačila sodne takse tožnik smiselno izpodbija s sklicevanjem na taksno oprostitev iz razloga brezposelnosti. Prvostopenjsko sodišče je pritožniku v celoti in pravilno pojasnilo, da o njegovem predlogu vsebinsko ni ponovno odločalo, ker je o njem že pravnomočno odločilo s sklepom z dne 5. 1. 2012, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 749/2012 z dne 11. 10. 2012. Pravnomočna odločba o predlagani taksni oprostitvi, ob dejstvu, da tožnik ne zatrjuje spremenjenih razmer, pa je ovira za ponovno odločanje o predlagani taksni oprostitvi. Ker tudi glede tega dela odločitve sklepa niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je treba pritožbo v celoti zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).