VSL sklep I Cp 2214/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo, ki jo je vložila toženka zoper sklep o zavrniti ugovora krajevne pristojnosti z dne 11. 2. 2016.

2V pritožbi tožena stranka višjemu sodišču predlaga, da razveljavi prvostopenjski sklep, nato pa vsebinsko obravnava njeno pritožbo z dne 18. 3. 2016 ter ugodi ugovoru krajevne pristojnosti ter zadevo odstopi v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu sodišču v Novi Gorici. Navaja, da je prvotno izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora krajevne pristojnosti prejela dne 3. 3. 2016 in v dokaz prilaga potrdilo vročevalca - P. d.o.o. Pošte torej ni prejela 2. 3. 2016 in se rok za vložitev pritožbe ni iztekel 17. 3. 2016, kot je štelo sodišče prve stopnje, ampak 18. 3. 2016, ko je bila pritožba oddana na pošto.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Šteje se, da je bil sklep o zavrnitvi ugovora krajevne pristojnosti toženi stranki vročen s fikcijo vročitve 2. 3. 2016, zato je dne 18. 3. 2016 vložena pritožba prepozna in jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sklep z dne 11. 2. 2016, s katerim je sodišče zavrnilo toženkin ugovor krajevne pristojnosti je vročevalec 16. 2. 2016 pustil v hišnem predalčniku pooblaščenca toženke (gl. povratnico, pripeto k list. št. 19 spisa). Na občni seji dne 14. 1. 2015 je Vrhovno sodišče zaradi poenotenja sodne prakse sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.(1) Razlogi za takšno stališče so izčrpno navedeni v obrazložitvi načelnega pravnega mnenja z dne 14. 1. 2015 in jih pritožbeno sodišče ne bo ponavljalo. V pritožbi zatrjevano dejstvo, kdaj je vročevalec pustil sodno pismo s sklepom z dne 11. 2. 2016 v predalčniku pooblaščenca toženke, za odločitev o pravočasnosti pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora krajevne pristojnosti torej ni relevantno. Ker je bilo obvestilo o poskusu vročitve priporočenega sodnega pisma puščeno v hišnem predalčniku toženkinega pooblaščenca 16. 2. 2016, se šteje, da mu je bilo sodno pisanje vročeno s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP s potekom 15. dne, odkar je bilo pooblaščencu toženke puščeno v predalčniku obvestilo o prispelem sodnem pismu, to je 2. 3. 2016. Pritožbeni rok se je tako iztekel 17. 3. 2016 in je 18. 3. 2016 vložena pritožba prepozna. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da jo na podlagi prvega in drugega odstavka 343. člena ZPP zavrže, je pravilna.

6Ker tudi nobenih uradoma upoštevnih kršitev, taksativno naštetih v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP).

7Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Nosita jih vsaka stranka svoje: tožena zato, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP); tožeča pa zato, ker odgovor na pritožbo zoper sklep o zavrženju prepozne pritožbe ni predviden (366. člen ZPP).

-------------

Op. št. (1): Gl. npr. sklep VSRS X Ips 96/2015, sklepe VSL II Ip 729/2016, II Cp 1179/2016, I Cpg 566/2016.