VSL sklep I Cp 1178/99

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži do končne odločbe.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. in 3. točki izreka razveljavilo sklep o izvršbi, ki ga je izdalo Temeljno sodišče v Kranju, enota v Kranju, pod opr. št. I I 582/94 dne 27.5.1994, tožbeni zahtevek tožeče stranke pa je zavrnilo. Tako je odločilo, ker je ocenilo, da toženec ni sklenitelj zavarovanja in zavarovanec in zato ni pasivno legitimiran v tej pravdi. Po stališču prvega sodišča bi tožeča stranka lahko zahtevala povračilo izplačane odškodnine le od D. K. ne pa od toženca.

Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila. Po njenih navedbah iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. ZPP. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da toženec ni pasivno legitimiran v tej pravdi in da je zavarovalno pogodbo s tožečo stranko sklenila D. K. Sodišče je očitno spregledalo, da Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO - 92 določajo, da so poleg imetnika vozila zavarovane tudi osebe, ki se prevažajo z vozilom po volji njegovega imetnika. To pomeni, da toženca že kot voznika pogoji zavezujejo. Tožeča stranka zato predlaga višjemu sodišču naj sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje oz. prvostopno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka uveljavlja kot pritožbeni razlog tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka vendar neobrazloženo. Zato je pritožbeno sodišče upoštevaje določbo 2. odst. 365. čl. ZPP/77 opravilo preizkus le glede po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77. Pri takem preizkusu v postopku in sodbi sodišča prve stopnje ni ugotovilo nobenih takšnih kršitev.

Utemeljeno pa očita tožeča stranka sodišču prve stopnje oba preostala dva pritožbena razloga. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in zato je tudi dejansko stanje ostalo v postopku ugotovljeno nepopolno. V posledici tega je lahko tudi odločitev prvostopenjskega sodišča zmotna, vsekakor pa je preuranjena. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo (3. odst. 370. čl. ZPP/77).

Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na določbo 2. odst. 1. čl. Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-92, ki izrecno določa, da so poleg imetnika vozila zavarovane vse osebe, ki imajo po volji imetnika opravek z vozilom, kot tudi osebe, ki se prevažajo z vozilom po volji njegovega imetnika. Te osebe so torej tudi "zavarovanci" katerih premoženjski interes je zavarovan. Po določbi 3. točke 3. člena navedenih pogojev pa zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če je v času prometne nezgode kot voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, mamil ali drugih narkotikov. V takem primeru ima torej zavarovalnica, če nekrivi žrtvi izplača odškodnino, tudi proti vozniku kot odgovorni osebi, ki sicer ni pogodbena stranka, ki je sklenila z zavarovalnico zavarovalno pogodbo, povračilni zahtevek.

V dopolnjenem dokaznem postopku bo torej morala tožeča stranka, ki trdi, da je iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti plačala M. K. odškodnino, dokazati obstoj okoliščin, ki imajo po "pogojih" za posledico izgubo zavarovalnih pravic, toženec pa se bo lahko razbremenil odgovornosti, če bo dokazal, da ni kriv za obstoj okoliščin, ki izključujejo jamčevanje zavarovalnice ali da je do prometne nezgode prišlo iz drugega vzroka, zaradi česar okoliščina, ki izključuje jamčevanje zavarovalnice, nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.

V nakazani smeri bo torej moralo sodišče prve stopnje dokazni postopek dopolniti, šele potem pa bo lahko zanesljivo odločilo o utemeljenosti oz. neutemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke. Odločitev o stroških pritoženega postopka temelji na določbi 3. odst. 166. čl. ZPP/77.

Glede na določbo 1. odst. 498. čl. ZPP/99 so bile v tem sklepu uporabljene določbe ZPP/77.