VSL sklep I Cp 171/2000

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklep in sodba se razveljavita, razveljavi pa se tudi sklep o izvršbi I 99/00422 Okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 26.3.1999 v 1. in 3. točki izreka ter se zadeva odstopi v reševanje stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Odločitev o stroških tožene stranke v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Prvo sodišče se je s sklepom izreklo za stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in razsodilo, da ostane sklep o izvršbi I 99/00422 z dne 26.3.1999 v celoti v veljavi. Obenem je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 6.400,00 SIT s pripadki.

Proti odločbi se pritožuje tožena stranka, uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev odločbe in odstop zadeve stvarno pristojnemu sodišču. Kot napačno graja odločitev sodišča, da je stvarno pristojno. Spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem je spor, ki nastane ob ponudbi, v zvezi s sklenitvijo police, plačevanjem premije in koriščenjem zdravstvenih uslug. Takega spora ni mogoče ločevati od temeljnega pravnega posla, ta je podlaga za vsako nadaljnje pogodbeno razmerje. V nadaljevanju navaja razloge za trditev, da je odločitev prvega sodišča tudi materialnopravno napačna.

Pritožba je utemeljena.

Prvo sodišče je svojo odločitev, da je stvarno pristojno, obrazložilo z ugotovitvijo, da gre v obravnavanem primeru za spor v zvezi z veljavnostjo zavarovalne pogodbe, ki se presoja po splošnih določbah Zakona o obligacijskih razmerjih, kar narekuje pristojnost sodišča splošne pristojnosti. Pritožba takšno stališče prvega sodišča utemeljeno graja kot zmotno. V obravnavanem primeru tožeča stranka zahteva plačilo zapadlih neplačanih obrokov premije, ki jih je tožena stranka dolžna plačevati po sklenjeni pogodbi za individualno prostovoljno zdravstveno zavarovanje po polici št. 00103460 z dne 8.1.1992. Spor torej izvira iz sklenjene zavarovalne pogodbe za prostovoljno zdravstveno zavarovanje in ne gre za spor iz običajnega civilnopravnega razmerja. Tako tudi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih v 2. alinei 2. točke 1. odstavka 5. člena takšen spor opredeljuje kot socialni spor, o katerem odloča socialno sodišče in sicer Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kot edino socialno sodišče v Republiki Sloveniji (2. odstavek 8. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Tožena stranka v pritožbi izrecno ponavlja svoj ugovor stvarne nepristojnosti prvega sodišča (primerjaj 350. člen ZPP), ki je zaradi povedanega utemeljen. Prvo sodišče, ki je odločalo o sporu iz pristojnosti delovnega in socialnega sodišča je tedaj zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in sodbe po določbi 1. odstavka 354. člena ZPP in 365. člena ZPP. Ta postopek se je pričel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine po 23. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker je dolžnik sklepu o izvršbi ugovarjal, je prvo sodišče s pravnomočnim sklepom dne 23.4.1999 sklep o izvršbi v delu, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo, razveljavilo (primerjaj 2. odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Po določbi citiranega člena Zakona o izvršbi in zavarovanju sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (glede 1. in 3. točke izreka sklepa o izvršbi). Po določbi takrat veljavnega 454. člena ZPP/77 (sedaj enako določa 439. člen ZPP) pa sodišče, ki se po izdaji plačilnega naloga izreče za stvarno nepristojno, razveljavi plačilni nalog in odstopi po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadevo pristojnemu sodišču. Zato je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep o izvršbi v delu, ki predstavlja plačilni nalog z odločitvijo o stroških (1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi).

Odločitev o stroških tožene stranke v zvezi s pritožbo temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.