VSM sodba I Cp 1076/2016

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 42067/2015 z dne 13. 4. 2015 v veljavi v delu, v katerem je bilo toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) naloženo plačilo glavnice v znesku 152,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, katerih je natančneje razvidno iz izreka v tem delu, in plačila izvršilnih stroškov v znesku 73,16 EUR. V točki II izreka je odločilo o stroških pravdnega postopka. Toženec jih je dolžan plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnikom) v znesku 352,71 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2Toženec z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Bistveno vprašanje v tej zadevi je, ali je upravnik aktivno legitimiran za izterjavo plačila v rezervni sklad, in sicer na podlagi 118. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Pritožnik meni, da upravnik ni upravičen v svojem imenu od etažnega lastnika zahtevati, da plača dolžni znesek. Iz pete alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ jasno izhaja, da je upravnik samo zakoniti zastopnik etažnih lastnikov, v imenu katerih sme vložiti tožbo. Ob koncu pritožnik še dodaja, da lahko le etažni lastniki sami zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad (odločba VSL II Cp 2648/2013). V pooblastilih upravnika iz četrtega odstavka 118. člena SPZ in v prvega odstavka 50. člena citiranega zakona ni zajeto pooblastilo za „vlaganje izvršbe v imenu etažnih lastnikov“ Upravnik z rezervnim skladom le upravlja.

- Toženec sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena procesna kršitev, glede na pravno naravo spora in določbe SPZ, ki veljajo za ta primer, pa je odločitev tudi materialno pravno pravilna.

5Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z materialno pravnimi zaključki izpodbijane sodbe v točki 10 obrazložitve. Glede na pritožbene navedbe pa še dodaja:

6Res je, kot navaja pritožnik, da v četrtem odstavku 118. člena SPZ ni določeno „pooblastilo za vlaganje izvršbe v imenu etažnih lastnikov“. Upravnik vodi sredstva računa rezervnega sklada, z njimi gospodari, etažnega lastnika, ki ne vplača svojega prispevka, pa je dolžan pisno pozvati k plačilu (četrti odstavek 118. in šesti odstavek 119. člena SPZ). Upravnik lahko v imenu ostalih etažnih lastnikov vloži tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika (peta alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ, na katero se sklicuje že sodišče prve stopnje). Soglašati je treba s pritožbo, da upravnik le upravlja sredstva rezervnega sklada, ki predstavljajo skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so le etažni lastniki aktivno legitimirani za izterjavo vplačil v rezervni sklad. To so v obravnavani zadevi tudi upoštevali in vložili tožbo, pri čemer jih je po posebnem zakonskem pooblastilu iz 118. člena SPZ upravičen zastopati upravnik, in sicer v njihovem imenu in na njihov račun.

7Ker torej upravnik za predmetno terjatev ni aktivno legitimiran, lahko pa vloži tožbo na plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika, je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

8Odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker toženec s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).