VSK sklep Cdn 254/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Piranu zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za spremembo imetnika hipoteke. Iz razlogov sklepa izhaja, da predlog ni vseboval navedbe listin, ki so podlaga za zahtevani vpis.

2Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. Navaja, da je zemljiškoknjižni pomočnik predlog zavrnil iz drugega razloga. Taka odločitev ni pravilna, saj tožeča stranka listin ni navedla v prilogi, temveč je bila listina z nazivom "obrazložitev predloga" vložena kot procesno dejanje. V okviru standardiziranega elektronskega obrazca namreč podatkov iz 6. točke 1. odstavka 142. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ni mogoče vpisati. Aplikacija dopušča vnos podatkov le v primeru, da vlagatelj tudi predloži listine, ne pa, kadar se sklicuje na listine, ki so že vložene v zbirko listin (navedeno izhaja tudi iz uporabniških navodil). Predlagatelj je zato podatke iz 6. točke 1. odstavka 142. člena ZZK-1 vložil na edini možen način, kar pa je sodišče napačno razumelo kot prilogo, prav tako pa se pred odločanjem ni prepričalo o možnostih, ki jih daje standardizirani obrazec.

3Pritožba ni utemeljena.

4Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo (125. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Kaj mora vsebovati predlog, določa 140. člen ZZK-1, med ostalim tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. V predmetni zadevi predlog tega ne vsebuje, kar pomeni, da predlog ni sklepčen (v zvezi z določbo 125. člena ZZK-1 pa ga zemljiškoknjižno sodišče tudi ne more samo dopolniti).

5Pritožnik sicer navaja, da je podatke o listinah, ki so podlaga vpisu, navedel v obrazložitvi predloga, ki jo je v spis vložil kot „procesno dejanje“ v skladu s točko 3.9.1. Uporabniških navodil za eZK opravila, vendar si je navodila razlagal napačno. Ne obstaja namreč navodilo, pri katerem bi listine, ki so podlaga vpisu pripenjali kot procesna dejanja. V predmetni zadevi pride v poštev uporaba enajstega odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka tega člena (to je listine, ki je že v zbirki listin), to listino priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu. Tehnično to izvede tako, da v koraku pripenjanje prilog (3.9.) izbere korak dokument (priloga), vrsto dokumenta (listina, ki je podlaga za vpis) in tip priloge (v predmetni zadevi delitveni načrt, kakor je označen v naslovu listine), k temu lahko doda še opis priloge. Namesto izvirnika listine pa nato pripne „obrazložitev“ z navedbo opravilne številke, pod katero je listina vključena v zbirko listin. Predlagatelj je torej imel možnost, da v predlogu navede tudi listine, ki so podlaga zahtevanemu vpisu, imel pa je tudi možnost uporabniške pomoči pri Centru za pomoč uporabnikov, ki pa je očitno ni izkoristil.

6Odločitev sodišča prve stopnje, da predlog nima vseh sestavin, ki bi jih moral imeti, in da se zato predlog zavrne, je na podlagi povedanega pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).