VSRS Sklep I Kr 32551/2016

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

A.

1Zasebni tožilec E. Š. je po pooblaščenki odvetnici N. M. pri Okrajnem sodišču v Celju 9. 8. 2016 vložil zasebno tožbo zoper obdolženega A. T. zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 169. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).

2Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom I K 32551/2016 z dne 29. 9. 2016 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Piranu, z obrazložitvijo, da je domnevni kraj storitve kaznivega dejanja Portorož, ki je hkrati tudi kraj prebivanja obdolženca.

3Okrajno sodišče v Piranu je 30. 11. 2016 pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V predlogu navaja, da je zasebni tožilec vložil zasebno tožbo pri Okrajnem sodišču v Celju ravno zato, ker ni povsem jasno, kje je storilec deloval, zasebni tožilec pa je za dejanje izvedel v Š. vasi, kjer je, kot sam navaja, nastala tudi prepovedana posledica, kar je glede na ubikvitetno pravilo treba šteti za kraj storitve kaznivega dejanja. Ob tem navaja še, da določba tretjega odstavka 26. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določa, da je v primeru, če je negotovo, na katerem območju je bilo dejanje storjeno, pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek, če se ta še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka. Glede na navedeno sodišče meni, da je v vsakem primeru za sojenje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Celju.

B.

4Način določitve krajevne pristojnosti sodišča v kazenskem postopku je urejen v ZKP. Po prvem odstavku 26. člena ZKP je krajevno pristojno praviloma sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno. Tudi za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, je praviloma pristojno sodišče po kraju izvršitve kaznivega dejanja. Po ubikvitetnem pravilu je kaznivo dejanje izvršeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, kjer je nastala prepovedana posledica (prvi odstavek 10. člena KZ oz. prvi odstavek 19. člena Kazenskega zakonika - KZ-1).

5V obravnavanem primeru je zasebni tožilec vložil zasebno tožbo pri Okrajnem sodišču v Celju. V obrazložitvi zasebne tožbe je navedel, da se je z žaljivim elektronskim sporočilom seznanil na svojem domu v Š. vasi, kjer je tudi nastala prepovedana posledica, ki jo je obdolženec s svojim ravnanjem hotel doseči. Iz zasebne tožbe ni povsem jasno, kje je storilec deloval. V opisu kaznivega dejanja je namreč navedeno, da naj bi obdolženec elektronsko sporočilo z žaljivo vsebino napisal najverjetneje na svojem domu v Portorožu. V primeru, ko kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati, in kraj, kjer je nastala prepovedana posledica, nista na območju istega sodišča (t. i. distančni delikt), se krajevna pristojnost določa po kraju sodišča, ki je prvo začelo postopek oziroma pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča I Kr 37943/2015 z dne 19. 5. 2016).

6Glede na to, da je bila zasebna tožba vložena pri Okrajnem sodišču v Celju, na območju katerega je tudi po presoji Vrhovnega sodišča nastala prepovedana posledica, saj se je zasebni tožilec z elektronskim sporočilom z žaljivo vsebino seznanil na svojem domu v Š. vasi, ob tem, da se niti ne ve natančno, kje je obdolženec elektronsko sporočilo napisal, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za sojenje v tem kazenskem postopku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.