UPRS sklep I U 1473/2016

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožnik z obravnavano tožbo izpodbija uvodoma navedeni upravni akt, s katerim je je toženka njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v postopku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah v zadevi I P 160/2015 ter za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave zavrgla (I. točka izreka), mu odobrila izredno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja v zvezi z izvršilnim postopkom, ki teče pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah v zadevi I 160/2015 (II. točka izreka) ter zavrnila njegovo prošnjo v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov postopka (III. točka izreka).

2Tožba ni dovoljena.

3Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (tkim. procesne predpostavke), ki jih Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 36. člena. Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči. Med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba (8. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

4Toženka je v odgovoru na tožbo sodišču sporočila, da je bilo o tožnikovi tožbi zoper izpodbijani akt že pravnomočno odločeno s sodbo tukajšnjega sodišča I U 1278/2016 z dne 18. 10. 2016. Sodišče je zato vpogledalo v navedeno sodbo in ugotovilo, da je bila tožnikova tožba zoper izpodbijani akt že pravnomočno zavrnjena.

5To pomeni, da tožnik z obravnavano tožbo zahteva odločitev, o kateri je bila v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. Na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pa je treba tožbo v tem primeru zavreči.

6Na navedeno odločitev ne vpliva, da tožnik z obravnavano tožbo zahteva sodno varstvo zaradi zatrjevanega posega v njegove ustavne pravice. Sodišče pojasnjuje, da je tožba zaradi kršitve ustavnih pravic na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 dopustna, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre za tako imenovano subsidiarno sodno varstvo, pri katerem lahko stranke v upravnem sporu izpodbijajo tudi druge akte, ki niso upravni akti, oziroma uveljavljajo sodno varstvo, če je bil poseg v človekovo pravico storjen z dejanjem. Kot že rečeno, je pogoj za sodno varstvo v upravnem sporu na tej podlagi, da stranki ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pojem drugo sodno varstvo pomeni bodisi drugo sodno varstvo po ZUS-1, kar bi lahko bila tožba zoper izdani upravni akt ali tožba zaradi molka organa, bodisi sodno varstvo pred drugim sodiščem.

7Tožnik je imel možnost očitano kršitev ustavnih pravic uveljavljati že v tožbi, o kateri je to sodišče odločilo s sodbo I U 1278/2016 z dne 18. 10. 2016, kar pomeni, da je imel na voljo ustrezno primarno sodno varstvo, zato obravnavana tožba tudi po 4. členu ZUS-1 ni dopustna.

8Na odločitev tudi ne vpliva, da je tožnik zoper omenjeno sodbo vložil revizijo, saj o tej do izdaje tega sklepa še ni bilo odločeno.

9Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).