VSL sklep Cst 519/2016

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se predlog upnika N. d. d., z dne 15. 4. 2016 za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo G. d. o. o., kot nedovoljen zavrže.

II. Zahteva pritožnika za povrnitev stroškov dolžniku se zavrne.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom G. d. o. o., za upravitelja imenovalo A. A. in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki B. – poslovno svetovanje, A. A., s. p., matična številka: 000.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnikov družbenik F., d. o. o., uveljavljal pa je pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka in kršitve ustavnih pravic. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, upniku pa naj se naloži povračilo stroškov dolžnika.

3Pritožba je bila vročena predlagatelju začetka stečajnega postopka, ki nanjo ni odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Po 3. točki 231. člena ZFPPIPP je predlog za začetek stečajnega postopka upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

6Iz predloga upnika za začetek stečajnega postopka pa izhajajo sledeča odločilna pravno relevantna dejstva:

- predlagatelj ima iz naslova sklenjene kreditne pogodbe št. LD0916300200 do kreditojemalca oziroma njegovega pravnega naslednika M., d. o. o. - v stečaju terjatev, ki na dan 4. 3. 2016 znaša 392.868,59 EUR,

- navedena terjatev je bila zavarovana z ustanovitvijo zastavne pravice predlagatelja na nepremičnini lastnika le-te, zastavnega dolžnika G. d. o. o. na podlagi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini. Predlagatelj kot upnik predlaga začetek stečajnega postopka zoper zastavitelja.

7Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja, zastavitelj pa lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga (prvi in drugi odstavek 128. člena SPZ). Kot je razvidno iz predloga za začetek stečajnega postopka, je zastavitelj (zoper katerega je predlagan začetek stečajnega postopka), ustanovil hipoteko na svoji nepremičnini za zavarovanje tujega dolga (dolga kreditojemalca M. d. o. o.). Z ustanovitvijo hipoteke na nepremičnini last zastavnega dolžnika pa s tem predlagatelj začetka stečajnega postopka kot zastavni upnik ni pridobil terjatve do zastavnega dolžnika, pač pa le poplačilno pravico iz zastavljenega premoženja zastavnega dolžnika in do višine vrednosti le tega, na kar utemeljeno opozarja pritožnik. Drugače povedano: od zastavnega dolžnika zastavni upnik nima pravice zahtevati plačila hipotekarne terjatve, pač pa lahko zahteva le prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo iz dosežene kupnine, s tem pa ne bi bil poplačan dolg zastavitelja, pač pa dolg glavnega dolžnika do njegovega upnika.

8Iz doslej obrazloženega pa izhaja, da zastavitelj, zoper katerega je predlagan začetek stečajnega postopka, ni dolžnik predlagatelja oziroma, da predlagatelj ni upnik zastavitelja, ker je slednji z ustanovitvijo hipoteke prevzel le odgovornost za izpolnitev obstoječe obveznosti glavnega dolžnika do višine vrednosti zastavljenega premoženja oziroma je s tem le zavaroval terjatev upnika do glavnega dolžnika. Čim pa je tako, predlagatelj ni izkazal svoje procesne legitimacije kot upnik zastavitelja s svojo terjatvijo zoper njega in s tem svojo upravičenost za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka zoper zastavitelja v skladu s 3. točko 231. člena ZFPPIPP. Tako stališče je zavzelo že Vrhovno sodišče RS v sklepu III Ips 37/2013. Prvostopenjsko sodišče je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi navedb samega predlagatelja ocenilo, da je kot upnik zastavitelja v obravnavanem primeru upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka.

9Utemeljeni pritožbi družbenika zastavitelja je zato pritožbeno sodišče ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in predlog upnika N. d. d. z dne 15. 4. 2016 za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo G. d. o. o., kot nedovoljen zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožnik je v pritožbi predlagal, da pritožbeno sodišče upniku naloži tudi povrnitev stroškov dolžnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil dolžnik, zoper katerega je bil predlagan začetek stečajnega postopka, v predmetnem postopku povsem pasiven, zato mu tudi stroški v zvezi z udeležbo v tem postopku niso nastali. Zahtevo pritožnika glede povračila stroškov dolžniku je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.