VSL sklep I Cp 2874/2016

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (IV. točka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog prve tožnice za oprostitev plačila sodnih taks (I.), drugega tožnika oprostilo plačila sodnih taks (II.), ugotovilo, da je tretji tožnik plačal 610 EUR takse za pritožbeni postopek (III.) in prvi tožnici ter tretjemu tožniku solidarno naložilo plačilo še preostale sodne, in sicer 1283 EUR (IV.)

2Proti IV. točki sklepa sta prva tožnica in tretji tožnik vložila pritožbo, v kateri navajata, da bi po njunem mnenju morala plačati le takso, ki odpade nanju, ker je bil drugi toženec plačila oproščen, saj gre za formalno sosporništvo in krijejo stroške vsak 1/3.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit.

5V 1. stavku 9. odst. 3. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je določeno: „Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna.“ Prvostopenjsko sodišče je to določbo pravilno uporabilo. Glede sospornikov Zakon o pravdnem postopku (ZPP) res primarno določa, da krijejo stroške po enakih delih (1. odst. 161. čl. ZPP), vendar v primeru nerazdelne odgovornosti napotuje na le-to (3. odst. 161. ZPP), in ta je po ZST-1 v tem primeru predpisana. Prvostopenjsko sodišče je pravilno navedlo, da oprostitev plačila takse koristi le tistemu, ki je plačila oproščen (1. odst. 14. čl. ZST-1). Če gre za solidarnega zavezanca to pomeni le, da se njega ne sme terjati, drugi solidarni (nerazdelni) zavezanci pa morajo kriti tudi njegov del, po izrecnem zgoraj navedenem določilu 9. odst. 3. čl. ZST-1. Solidarna obveznost namreč pomeni naslednje: „Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti.“ (1. odst. 395. čl. Obligacijskega zakonika). Da morajo tožniki, ki skupaj proti tožencem uveljavljajo isti tožbeni zahtevek, takso plačati skupaj, pa ni nobenega dvoma.

6Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. 365. čl. ZPP).