VSL sklep I Cp 2102/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da se tožnici plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje odloži do izdaje sodne odločbe naslovnega sodišča.

2Tožnica je po izdaji sklepa ponovno vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je prvo sodišče pravilno štelo za pritožbo zoper prej citirani sklep. Pritožnica poudarja, da ni zaposlena in da njen edini redni mesečni dohodek predstavlja 400,00 EUR iz naslova nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki ga prejema kot delovni invalid III. kategorije. Pojasnjuje okoliščine v zvezi z odtujitvijo njenega poslovnega deleža družbe G., d. o. o., kot tudi lastništva nepremičnine parc. št.1/2, k. o. ... Navaja, da ima terjatve do družbe G., d. o. o. v višini 230.000,00 EUR, od katerih je 178.523,16 EUR že zapadlih iz naslova posojil, vendar je možnost izterjave majhna.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) lahko sodišče stranko oprosti plačila taks, ji dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje taks, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5Prvo sodišče je odločitev o odlogu plačila sodne takse oprlo na ugotovljene podatke o tožničinem premoženjskem stanju. Slednja razpolaga s povprečno 418,72 EUR mesečnega dohodka, kar ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih. Po drugi strani pa je upoštevalo tudi dejstvo, da ima tožnica do družbe G., d. o. o. terjatve v višini 230.000,00 EUR, pri čemer je v plačilo že zapadlo 178.523,16 EUR. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje odločitvi prvega sodišča in poudarja, da niso podani pogoji za tožničino oprostitev plačila sodnih taks, tudi ne ob upoštevanju razlogov iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015.

6Institut taksne oprostitve je treba razlagati restriktivno, saj je namenjen socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva. Tožnice pa glede na prej navedeno v ta krog ni mogoče uvrstiti. Prvo sodišče je pri svoji odločitvi ustrezno upoštevalo premoženjsko stanje tožnice in z odlogom plačila sodne takse do izdaje odločbe v predmetni zadevi ustrezno upoštevalo tožničin finančni položaj.

7Ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 350. člena istega zakona), je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1).