VSL sklep II Cp 1687/94

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zemljiškoknjižni predlog, da se pri vl. št. 906 k.o. K. zaznamuje sprememba imena imetnika pravice uporabe iz Zveze sindikatov Slovenije, Občinski svet K., v Svet k.-ih sindikatov.

Proti temu sklepu se je pritožil predlagatelj zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da gre v danem primeru za nepremičnino v družbeni lasti, ki se s posebnim predpisom še ni "olastninila". Meni, da s predlogom, ki je deklarativne in ne konstitutivne narave, ne bi bilo poseženo v upravičenja bodočega lastnika in navaja, da je splošno znano kdo je v K. zgradil, upravljal in vzdrževal "D.". Graja obrazložitev izpodbijanega sklepa, da bi se po določenem letu iz enega sindikata razvilo več sindikatov in trdi, da so se sindikati ustanovili in organizirali poleg obstoječega sindikata in časovno za njim. Po pritožbenem mnenju se Zveza svobodnih sindikatov Slovenije dne 17.4.1990 ni razglasila za edino pravno naslednico Zveze sindikatov Slovenije, marveč se je tako preimenovala. Poleg tega je v zemljiški knjigi sedaj vpisan Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, ta pravna oseba pa je 28.6.1990 spremenila ime in program ter se je reorganizirala.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je povsem pravilno uporabilo stara pravna pravila, ki so se v času odločanja pred sodiščem prve stopnje še vedno uporabljala v zemljiškoknjižnih zadevah. Zakon o zemljiški knjigi, ki je začel veljati 16.7.1995, v IV. in V. razdelku drugače ureja postopek in pravna sredstva in v prehodnih in končnih določbah nima nobenih določil za zadeve, ki so že v teku. Toda ker se v 63. členu sklicuje na pravna pravila Zakona o nepravdnem postopku, je sodišče druge stopnje po določilu 178. člena tega zakona uporabilo dosedanja postopkovna določila, saj je bil v času uveljavitve novega Zakona o zemljiški knjigi že izdan sklep sodišča prve stopnje.

Materialnopravne določbe pa se ne razlikujejo, vsaj glede sporne zadeve ne. Po določilu paragrafa 104 pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah je moralo zemljiškoknjižno sodišče presoditi prošnjo in priloge ter je smelo dovoliti zemljiškoknjižni vpis samo takrat: 1. kadar ne izvira iz zemljiške knjige glede zemljišča ali pravice nobena ovira zahtevanemu vpisu; 2. kadar ni pomisleka o tem, da so udeleženci, ki se jih tiče vpis, sposobni razpolagati s predmetom, na katerega se nanaša vpis, ali o tem, da so prosilci upravičeni vložiti prošnjo; 3. kadar podlaga za predlog izhaja iz priloženih listin; in 4. kadar imajo listine ustrezno obliko. V novem Zakonu o zemljiški knjigi so v 86. členu določeni podobni pogoji, saj sodišče dovoli vpis: 1. če je predlog vložila upravičena oseba; 2. če je predlog pisen in pravilno označen; 3. če so predložene listine, ki so predpisane za vpis, in če so predloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih; 4. če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz vsebine listine; ter 5. če iz vpisov v zemljiški knjigi ne izhaja ovira za vpis.

V danem primeru predlagatelj ni predložil listin, ki se po paragrafih 20 in 59 Zakona o zemljiških knjigah oz. po določilu 34. člena Zakona o zemljiški knjigi zahtevajo za zaznambo osebnih razmer. Odločba Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. ..... z dne 11.5.1993 sicer dokazuje, da je predlagatelj pravna oseba (2. člen Zakona o reprezentativnosti sindikatov, Ur.l. RS št. 13/93), toda iz njene obrazložitve izhaja, da se je ustanovil po prvem odstavku 3. člena tega zakona, torej lastnosti pravne osebe ni pridobil po določilu 13. člena tega zakona kot sindikat, ki je že dotlej deloval. Da ne gre zgolj za spremembo imena izhaja tudi iz Zapisnika ustanovne skupnščine Sveta k.-ih sindikatov K. z dne 28.6.1990, iz katerega izhaja, da sta se na podlagi organizacijskega in programskega preoblikovanja spremenila članstvo (2.točka) in način financiranja (4.točka) ter da je bil sprejet nov statutarni sklep o organiziranosti Sveta k.-ih sindikatov in so bile predvidene spremembe oz. volitve novih organov.

Tako se izkaže, da predlagatelj ni predložil dokaznih listin, ki bi po vsebini in po obliki ustrezale listinam, ki so potrebne za zaznambo osebnih razmer, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlagano zaznambo. Predlagatelj tudi ni predložil listin, ki bi omogočale vknjižbo (vpis) lastninske pravice.

Ker torej pritožba ni utemeljena, jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Pri svojem odločanju je uporabilo pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah (Službene novine Kraljevine Jugoslavije št. 146/LIII/307), Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86) in Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št.55/92) na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I do 45/I/94). Zakon o zemljiški knjigi je objavljen v Ur.l. RS št. 33/95, Zakona o reprezentativnosti sindikatov pa v Ur.l. RS št. 13/93.