VSK sodba Cpg 243/2016

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora v 15-ih dneh povrniti tožeči stranki tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 2.357,04 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka v 15-ih dneh povrniti tožeči stranki znesek 190.757,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.9.2012 dalje, višji tožbeni zahtevek v obrestnem delu pa je sodišče prve stopnje zavrnilo. Poleg tega je sodišče prve stopnje tudi odločilo, da mora tožena stranka v 15-ih dneh povrniti tožeči stranki 13.901,27 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje.

2Zoper ugodilni del te sodbe se je po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da jo spremeni in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedbe B.K., ki jo je kot priča podal v gospodarskem sporu I Pg 849/2012. Ta priča, ki je strokovnjak za elektro stroko, je namreč izpovedala, da je bil sporni električni vodnik tak, da se je po potrebi vklapljal, oziroma se je po uporabi izklapljal. Te navedbe niso bile prerekane. Najemnik A.M. pa omenjenega električnega vodnika kritičnega dne po uporabi ni izklopil. Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov, zakaj omenjene izpovedbe priče B.K. sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Tožena stranka ni bila dolžna, niti ni mogla nadzirati, ali najemniki izklapljajo električne priključke iz vtičnic, ki so bile na stenah najetih prostorov narejene prav za te namene. Izpodbijana sodba tudi napačno razlaga izpoved M.M. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo tudi določbo 14. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP).

3Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ravno tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti.

6Nikakor ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tega, zakaj ni upoštevalo izjave priče B.K. (1), ki je bila podana je v okviru dokaznega postopka v zadevi istega sodišča I Pg 849/2012. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe (2) povsem določno in razumno obrazložilo, da priča B.K., ki je bil zaslišan v omenjeni gospodarski pravdni zadevi, sploh ni vedel natančno pojasniti (ker se ni spomnil), ali je bila sporna elektroinštalacija v skladiščnem prostoru speljana zgolj preko podaljškov iz električnih vtičnic na stenah skladiščne hale, po drugi strani pa je priča A.M. v tej zvezi nedvoumno in jasno izpovedal, da so iz že obstoječe inštalacije (na stenah skladiščne hale) speljali v svoj prostor normalno elektroinštalacijo za vtičnice in razsvetljavo (luči). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sporna inštalacija ni bila začasnega značaja, ki bi se v primeru potrebe (s podaljškom) priključila na obstoječo stensko vtičnico, po uporabi pa izključila. Vzrok požara torej ni bil v tem, da električni vodnik (podaljšek) po uporabi ni bil izključen iz stenske vtičnice. V tej zvezi je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz prepričljive izpovedbe priče A.M., ki je (skupaj z družbo T.) leta 1999 najete skladiščne prostore delno zazidal in jih zagradil z lesenimi (ivernimi) ploščami, na katere so bili (iz obstoječih stenskih priključkov skladiščne hale) napeljani električni vodi (elektroinštalacija za razsvetljavo in vtičnice). Tudi iz izpovedb drugih prič (V.J., S. in B.Ž.), ki so bili prav tako najemniki določenih prostorov v isti skladiščni hali, več kot očitno izhaja, da so si za potrebe svojega najetega prostora v skladiščni hali uredili električno napeljavo na podoben način kot najemnika A.M. in družba T., in to brez posebnega pisnega soglasja tožene stranke (lastnice skladiščne hale). V tej zvezi je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo (kar obravnavana pritožba izrecno niti ne izpodbija), da je šlo za utečeno prakso najemnikov, ki je bila toženi stranki zagotovo poznana (zlasti glede na okoliščino, da so najemniki v najetih poslovnih prostorih hale razpolagali z električnim viličarjem in električnim strojem za krivljenje železa). Pravilna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da je bila v konkretnem primeru tožena stranka pristojna za nadzor nad uporabo in vzdrževanjem skladiščnih prostorov, upoštevaje ob tem, da je bilo tudi v najemnih pogodbah določeno, da morajo biti vsa ureditvena dela v posameznih najetih skladiščnih prostorih opravljena strokovno pravilno in pod nadzorom pooblaščenega delavca tožene stranke. Strokovni nadzor in kontrola nad izvedenimi deli (tudi nad delovanjem spornih električnih vodnikov) je bila v domeni tožene stranke, ki je tudi dopustila, da je bila v skladiščnih prostorih zraven prostorov tožeče stranke nameščena ograja iz gorljivih ivernih plošč z neustrezno (dotrajano) električno napeljavo. Glede na to, da tožena stranka ni poskrbela (čeprav je vedela, da je bila električna napeljava postavljena na leseno pregrado), da bi najemniki uporabljali svoje najete poslovne prostore v skladiščni hali na način, da bi bila zagotovljena ustrezna požarna varnost, je tudi po oceni pritožbenega sodišča podano njeno malomarno ravnanje oziroma podlaga za njeno odškodninsko odgovornost v konkretnem primeru (3).

7Odškodninska odgovornost tožene stranke je neposlovna odškodninska odgovornost, upoštevaje ob tem, da je vzdrževanje poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov urejeno v 14. členu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih - ZPSPP in bremeni lastnika stavbe oziroma prostorov, če se stranki najemne pogodbe ne dogovorita drugače. Vendar pa ta zakonska določba ureja le medsebojna razmerja najemodajalca in najemnika ter njuno morebitno (poslovno) odškodninsko odgovornost. Tudi če sta stranki v najemni pogodbi prenesli odškodninsko odgovornost na najemnika, takšen medsebojni dogovor strank najemne pogodbe ne more učinkovati proti osebam, ki niso sodelovale pri sklepanju najemne pogodbe. Odškodninska odgovornost je namreč odgovornost, ki temelji na zakonu in se ji odgovorna oseba ne more izogniti s pogodbenim prenosom na drugega. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8Tožeča stranka je upravičena do stroškov za odgovor na pritožbo v znesku 2.357,04 EUR (nagrada za postopek po tarifni številki 3210 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT v znesku 1.912,00 EUR, pavšalni materialni stroški v znesku 20,00 EUR in 22 % DDV).

------------------------------------------

op. št. 1: Pritožbena navedba, da je B.K. strokovnjak za elektro stroko je prepozna in pravno neupoštevna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP).

op. št. 2: V okviru točke 6 obrazložitve in opombe 1.

op. št. 3: Iz tega razloga - ker sporna električna napeljava ni bila ustrezno zgrajena in vzdrževana - tudi ni pravno pomembno, kar trdi pritožba, da je do požara prišlo, ker najemnik A.M. kritičnega dne ni izklopil električnega vodnika po uporabi. Električni vodnik namreč na iverni plošči sploh ne bi smel biti pričvrščen oziroma napeljan.