VSK sodba Cpg 166/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

1V predmetni zadevi je za odločanje o pritožbi, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 72/2013-115 z dne 8.11.2013, pristojno Višje sodišče v Kopru.

2Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, po katerem je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati znesek v višini 367.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.4.2011 dalje. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki v 15-ih dneh plačati 5.096,55 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje.

3Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V pritožbi opozarja, da iz konkretne bančne garancije izhaja, da je nepreklicna in brezpogojna. Potreben je le pisni zahtevek, pri čemer izplačilo ni pogojeno s predložitvijo dokumentacije. Če bi se to pogojevalo, bi se ravnalo v nasprotju z namenom bančne garancije. Pogoj za unovčitev bančne garancije je zgolj ugotovitev, ali je izvajalec opravil obveznost v dogovorjenem roku. Zahtevek iz garancije je bil pogojen zgolj z dejstvom, ali bo izvajalec v dogovorjenem roku izpolnil svoje pogodbene obveznosti iz gradbene pogodbe in da tožeča stranka v primeru nepravilne izpolnitve izvajalca na toženo stranko pravočasno naslovi pisni zahtevek za unovčitev bančne garancije. Nikakor ni bila konkretna bančna garancija pogojena s predložitvijo dokumentov. Garantu se priznava pravica, da odkloni izplačilo le tedaj, če upravičenec postavi zahtevo za izplačilo očitno in nesporno neutemeljeno. Kopija dokumenta je duplikat. V konkretnem primeru je zato zadostovala že predložitev kopije garancije. Obveznost predložitve originala garancije je možna le v primeru, če gre za prenos pravic iz vrednostnega papirja. Tu pa ni šlo za takšen primer. Pri garanciji gre za enostransko obveznostno pogodbo v breme tretjega, pri kateri je zavezan samo garant, upnik pa je zgolj upravičenec, kar pomeni, da upnik v nobenem primeru ni podpisnik garancije. Zaradi tega upniku tudi ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja, kot to skuša prikazati sodišče v izpodbijani sodbi. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi tudi povsem nepravilno sklicevalo na Enotna pravila za garancijo na poziv -EPGP 458, saj ta pravila v času sklenitve predmetne garancije niso več veljala. Pač pa so veljala EPGP 758, ki so začela veljati 1. julija 2010. Pravila EPGP 758 vsebujejo določbo v 7. členu, po katerem garancija ne sme vsebovati nobenega pogoja, razen datuma ali izteka določenega obdobja, ne da bi določila listino, ki mora izkazovati skladnost s tem pogojem. Če garancija take listine ne opredeljuje, iz garantove lastne evidence ali iz indeksa, navedenega v garanciji, pa se ne da ugotoviti, ali je pogoj izpolnjen, bo garant predpostavljal, da omenjeni pogoj ni naveden in ga ne bo upošteval, razen za namene ugotavljanja, ali podatki, ki utegnejo biti prikazani v listinah, opredeljenih v garanciji in predloženih po garanciji, niso v nasprotju s podatki iz garancije. Za obravnavano problematiko je pomembna tudi določba 19. člena EPGP 758, kjer je med drugim določeno, da v primeru, če bo predložena listina, ki je garancija niti ne zahteva niti ni navedena v EPGP 758, ta ne bo upoštevana in bo vrnjena predlagatelju. Navedeno torej potrjuje, da neodvisna bančna garancija zasleduje cilj izpolnitve zaveze, zaradi katerega je bila garancija dana in tega ne sme pogojevati s predložitvijo listin, v konkretnem primeru s predložitvijo originala izvoda garancije.

3Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pri samostojnih ali brezpogojnih garancijah je edini pogoj za izplačilo garancijskega zneska pravočasna in pravilna predložitev pisne zahteve koristnika garancije, naj garant v dogovorjenem roku izplača dogovorjeni znesek. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za takšno vrsto garancijske izjave, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba. Določila pogodb (kar velja tudi za enostranske pravne posle) se uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ), pri čemer je treba imeti pri uporabi in razlagi spornih določil vedno pred seboj celotno sporno besedilo, ne pa posamičnega dela besedila (ali celo besede), iztrganega iz konteksta celote (kot skuša to v konkretnem primeru uveljaviti obravnavana pritožba). V konkretni garancijski izjavi (priloga A2) je resda garant zapisal, da se z garancijo nepreklicno in brezpogojno zavezuje, da bo v določenem roku plačal upravičencu po prejemu pisnega zahtevka dolgovani garancijski znesek, vendar pa je v nadaljevanju tudi zapisano, da mora zahtevek za unovčitev garancije vsebovati tudi originalni izvod garancije. To pa po eni strani pomeni, da gre v konkretnem primeru za garancijo „brez ugovora“, ki je samostojna in neodvisna (nepogojna) od veljavnosti osnovnega pravnega razmerja (abstraktnost glede garantiranega razmerja – prvi odstavek 1087. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju: ZOR, v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena OZ), po drugi strani pa ima dana garancijska izjava tudi vse značilnosti dokumentarne garancije, ki poleg predložitve pisne zahteve koristnika (upravičenca) kot pogoj določa tudi istočasno predložitev originala same garancijske izjave (poleg tega pa je kot potreben dokument, ki ga je treba predložiti ob unovčenju garancije, določena tudi izjava Uprave RS za javna plačila). Tako jasno zapisano enostransko pravno poslovno voljo izdajatelja garancije (garanta) pa mora upravičenec iz garancije ob poskusu unovčenja garancije v vsem (tako glede vsebine kot glede oblike) celovito in dosledno spoštovati, saj gre na strani prevzemnika garancije za težko zavezo, ki ne nudi ustrezne nasprotne izpolnitve. Zaradi tega nikakor ne drži pritožbeni očitek, da v konkretnem primeru izplačilo garancijske vsote sploh ni bilo pogojeno s predložitvijo dokumentacije (med drugim tudi s predložitvijo originala izvoda garancije), oziroma da je takšno pogojevanje v nasprotju z namenom instituta bančne garancije.

5V konkretni garanciji je jasno in nedvoumno zapisano, da mora upravičenec iz garancije ob unovčenju garancije predložiti tudi originalni izvod garancije. Predložiti je treba torej originalni izvod garancije, kar pomeni, da kopija ali duplikat tega dokumenta ne zadostuje za uspešno unovčenje garancijske vsote, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba. V tej zvezi tudi ni pravno pomembno, da konkretna garancija nima značilnosti prenosnega vrednostnega papirja (češ, da je samo za takšen primer potreben originalni dokument). Pravno pomembno pa je, da je v (konkretnem) pogodbenem pravu avtonomno dogovorjena dolžnost predložitve originalne garancijske izjave, upoštevaje ob tem tudi, da sta pogodbeni stranki temeljnega (garantiranega) razmerja (člen 6.5 in člen 18.3 gradbene pogodbe) dogovorili, da je dolžan izvajalec gradbenih del (naročitelj garancije) naročniku del (upravičencu iz garancije) izročiti originalni izvod bančne garancije za dobro izvedbo gradbenih del, kar predstavlja tudi pogoj za samo veljavnost tega pogodbenega razmerja. To okoliščino je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo (in pravilno pravno interpretiralo) in se pri tem prepričljivo sklicevalo tudi na predloženo dokumentacijo v sodnem spisu (dopis v prilogi A5, dopis v prilogi B5, elektronsko sporočilo z dne 25.3.2011).

6Tudi v Enotnih pravilih za garancijo za poziv (EPGP 758, priloga B4), ki veljajo od 1.7.2010, je za bančne garancije značilna neodvisnost od osnovnega posla (člen 5), pri čemer pa je v garanciji po volji pogodbenih strank lahko določen pogoj, da mora biti zahteva za plačilo po garanciji podprta z drugimi v garanciji opredeljenimi listinami (člen 15 EPGP 758). Če je zahteva neustrezna, jo garant lahko zavrne (člen 24 EPGP 758). Tudi iz določila člena 7 EPGP 758 izhaja le, da garancija ne sme vsebovati nobenega pogoja, ne da bi določila listino, ki mora izkazovati skladnost s tem pogojem. Dokumentarne garancije torej niso v nasprotju s pravili EPGP 758, kot skuša to v obravnavani pritožbi prikazati tožeča stranka. V 19. členu EPGP 758 (na katerega se prav tako sklicuje obravnavana pritožba) pa je predpisano, da če bo ob unovčenju garancije predložena listina, ki je garancija ne zahteva, takšna listina ne bo upoštevana in bo vrnjena predlagatelju. V obravnavanem primeru pa to določilo ne pride v poštev, saj je v konkretni garancijski izjavi predložitev originala garancije določena kot pogoj za uspešno unovčitev garancije.

7Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.