VSL sklep II Cp 1898/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi odločitev o stroških vsebovana v točki III izreka sodbe sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 32607/2015 z dne 25. 3. 2015 v veljavi v dajatvenem delu s katerim je toženi stranki naloženo, da tožeči stranki plača 483,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2014 dalje ter v odločitvi o izvršilnih stroških za znesek 101,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2015 dalje. Za stroške izvršilnega postopka v znesku 28,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2015 dalje je omenjeni sklep o izvršbi razveljavilo in v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek. Odločilo je še, da je toženka dolžna tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 203,11 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Toženka izpodbija navedeno sodbo v njeni stroškovni odločitvi. Sodišču prve stopnje očita, da je stroške za prvo pripravljalno vlogo odmerilo za polovico preveč, saj bi se po odvetniški tarifi lahko zaračunalo le 45,90 EUR. Predlaga, da se stroške ponovno obračuna.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po tarifni številki 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015) pripada tožeči stranki nagrada za sestavo tožbe glede na vrednost spornega predmeta 483,86 EUR 200 točk, vrednost točke pa znaša 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena Odvetniške tarife). Ker je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki že priznalo polovico tega zneska v okviru priznanja nagrade za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (1. točka tarifne št. 27) v okviru izvršilnih stroškov, je tožeči stranki kot nagrado za tožbo priznalo le drugo polovico navedenega zneska (45,90 EUR). Priznalo ji je tudi materialne stroške v višini 2% nagrade oziroma 2 točki (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife) ter nagrado za prvo obrazloženo pripravljalno vlogo, ki jo je vložila tožeča stranka in ki znaša po 1. točki tarifne številke 19 200 točk oziroma 91,80 EUR. Priznanje nagrade v navedenem znesku je torej v skladu s 1. točko tarifne številke 19 Odvetniške tarife. Neutemeljen je zato toženkin pritožbeni očitek, da bi sodišče lahko tožeči stranki za to vlogo priznalo le polovičen znesek. Ob upoštevanju 22% DDV (30,49 EUR) in priznanju stroška doplačila sodne takse (34,00 EUR) so bili tožeči stranki pravilno obračunani pravdni stroški v skupnem znesku 203,11 EUR. Toženkina pritožba se tako izkaže za neutemeljeno in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi izpodbijano stroškovno odločitev (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).