VSL sklep III Cp 2448/2016

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v II., III. in IV. točki izreka ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Višje sodišče v Ljubljani je pristojno za odločanje v tej zadevi na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS, št. Su 1706/2016 z dne 22. 9. 2016, s katerim je bila pristojnost za odločanje v tej zadevi z Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Ljubljani.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka povzelo predmet delitve in solastne deleže udeležencev. Solastne nepremičnine udeležencev, in sicer parc. št. 5/11, 5/12, 5/13 in 5/14, vse k. o. X, je razdelilo na način, ki izhaja iz II. točke izreka tako, da je predlagatelj prevzel v izključno last parc. št. 5/12, k. o. X in obdržal svoj lastni delež do 1/2 na parc. št. 5/14 k. o. X, A. A. je prevzela v solast do 1/5 parc. št. 5/11 in 5/13, k. o. X in obdržala svoj solastni delež do 1/10 na parc. št. 5/14, k. o. X, B. B. pa je prevzel v solast do 4/5 parc. št. 5/11 in 5/13, k. o. X in obdržal svoj solastni delež do 2/5 na parc. št. 5/14, k. o. X. Sodišče je odločilo, da se hipoteke, ki so vknjižene pri nepremičninah, ki so predmet delitve, s sklepom ne spreminjajo (III. točka izreka). Odločilo je še o povračilu skupnih stroškov predlagatelju ter o stroških udeležencev (te trpi vsak svoje) - IV. točka izreka.

3Zoper sklep se pritožujeta nasprotna udeleženca. Navajata, da se ne strinjata z odločitvijo sodišča, s katero je to odločilo, da se hipoteke, vknjižene pri doslej solastni nepremičnini, s sklepom ne spreminjajo. Zoper ta del odločitve sodišča vlagata pritožbo. Ne strinjata se tudi z zavrnitvijo ustanovitve predlagane služnostne pravice. Prva nasprotna udeleženka je sodišče na naroku 19. 1. 2016 opozorila, da je solastna nepremičnina, ki je sedaj razparcelirana, obremenjena s hipotekami in bi bilo treba urediti delitev nepremičnine na način, da hipotekarne obremenitve po delitve, ne preidejo v breme posameznih solastnikov, ki niso hipotekarni dolžniki. Nepremičnine, ki so predmet delitve, so še vedno obremenjene, in sicer solastniški delež prve nasprotne udeleženke in solastniški delež predlagatelja, medtem ko solastniški delež drugega nasprotnega udeleženca ni obremenjen z nobeno omejitvijo lastninske pravice. Ker sodišče v postopku razdružitve ni odločilo o prenosu hipotekarnih obremenitev na dejanske hipotekarne dolžnike, bodo vsi lastniki prevzeli v izključno last oziroma solast z obema hipotekama obremenjene nepremičnine. Sodišče je ravnalo v nasprotju s četrtim odstavkom 154. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Sodišče bi namreč moralo hipotekarne obremenitve dolžnika, predlagatelja v tem postopku, prenesti na nepremičnino, ki jo prevzema v izključno last in na dele nepremičnin, ki jih prevzema v solast, hipotekarne obremenitve prve nasprotne udeleženke pa na dele nepremičnin, ki jih ta sprejema v solast. Tega ni storilo, zato je drugemu nasprotnemu udeležencu izročilo v solast nepremičnine, ki so obremenjene s terjatvami, ki presegajo vrednost teh nepremičnin, čeprav je bil solastnik neobremenjenega deleža doslej solastnih nepremičnin. Prva nasprotna udeleženka je na naroku 1. 12. 2015 predlagala, da se v korist poslovne zgradbe, v kateri ima svoj poslovni prostor, ustanovi služnostna pravica brezplačne uporabe dela nepremičnine parc. št. 5/12, k. o. X, ki jo prevzema v izključno last predlagatelj, in sicer za potrebe nujnega vzdrževanja te poslovne zgradbe, stoječe na zemljišču parc. št. 5/9, k. o. X. Do te nepremičnine imata namreč sedaj nasprotna udeleženca dostop zgolj v širini 80 cm. Sodišče je predlog za ustanovitev služnosti zavrnilo z utemeljitvijo, da je možno izvesti potrebna vzdrževalna dela tudi ob uporabi parc. št. 5/13, k. o. X, ki jo prevzemata v solast nasprotna udeleženca, na širini 80 cm, in da to zemljišče zadošča za izvedbo večine vzdrževalnih del na fasadi poslovnega objekta. Sodišče pa se ni opredelilo do obnove oziroma potrebnega vzdrževanja inštalacij v prostoru, v katerem sta med drugim nameščena toplotna črpalka in kompresor za pivo. Zgolj toplotna črpalka s pripadajočo instalacijo je širša od 80 cm, kolikor znaša širina zemljišča ob stavbi. Sodišče je za posege našlo utemeljitev v sporazumu strank ali novem sodnem postopku. V skladu z določbo prvega odstavka 125. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je sodišče dolžno po uradni dolžnosti ustanoviti potrebne stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela svoje nepremičnine ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. Sodišče je ravnalo v nasprotju z navedeno določbo ZNP. Nasprotna udeleženca predlagata, da višje sodišče odloči o prenosu hipotekarnih obremenitev nepremičnin, ki so predmet delitve, tako da bo mogoč zemljiškoknjižni prenos teh obremenitev v breme nepremičnin, ki jih prevzemajo v izključno last ali solast hipotekarni dolžniki, ter ustanovi predlagano služnostno pravico uporabe nepremičnine predlagatelja parc. št. 5/12, k. o. X za potrebe nujnih vzdrževalnih del poslovnega objekta na zemljišču parc. št. 5/9, k. o. X, podrejeno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4Pritožba je utemeljena.

5Neutemeljene so pritožbene navedbe nasprotnih udeležencev glede odločitve sodišča prve stopnje, da ne ugodi predlogu nasprotnih udeležencev za ustanovitev služnostne pravice brezplačne uporabe parc. št. 5/12, k. o. X za potrebe nujnega vzdrževanja poslovne zgradbe na parc. št. 5/9, k. o. X. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na 125. člen ZNP. Ta namreč določa, da v postopku za delitev stvari sodišče po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezen udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. V tem primeru že zakon določa interes za ustanovitev služnosti. Vendar za tak primer v konkretni zadevi ne gre. Nasprotna udeleženca namreč ne predlagata ustanovitve stvarne služnosti v korist dela stvari oziroma nepremičnin, ki so jima bile dodeljene. Nasprotno, ustanovitev služnosti predlagata v korist nepremičnine, ki ni predmet delitve. Navedba, da naj bi sodišče ravnalo v nasprotju s 125. členom ZNP, zato ni utemeljena. Ustanovitev služnosti, za kakršno se zavzemata nasprotna udeleženca, torej v korist tretje nepremičnine in ne v korist nepremičnin, ki so bile dodeljene posameznim udeležencem v okviru nepravdnega postopka, lahko nasprotna udeleženca uveljavljata v matičnem postopku. Glede na navedeno dodatno opredeljevanje do pritožbenih navedb nasprotnih udeležencev, s katerimi izpodbijata vsebinske razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za ustanovitev služnosti, ni potrebno.

6Utemeljeno pa nasprotna udeleženca izpodbijata odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka, torej odločitev, da se hipoteke, vknjižene pri nepremičninah s parc. št. 5/11, 5/12, 5/13 in 5/14, vse k. o. X, z izpodbijanim sklepom ne spreminjajo. Nasprotna udeleženca opozarjata, da sta s hipotekama obremenjena le solastniška deleža predlagatelja in prve nasprotne udeleženke na nepremičninah, ki so predmet delitve v tem postopku, medtem ko solastniški delež drugega nasprotnega udeleženca ni obremenjen z nobeno omejitvijo lastninske pravice. Navajata, da bi zato sodišče moralo hipotekarne obremenitve ustrezno prenesti, ne pa, da je drugemu nasprotnemu udeležencu izročilo v solast nepremičnine, ki so obremenjene s terjatvami, ki presegajo vrednost teh nepremičnin, čeprav je bil prej solastnik neobremenjenega deleža solastnih nepremičnin. Nasprotna udeleženca s tem dejansko nasprotujeta delitvi, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje. Pravilno navajata, da so nepravilni razlogi sodišča, da bodo morale stranke same sporazumno urediti hipotekarne obremenitve razdeljenih nepremičnin ali pa vložiti ustrezne tožbe.

7Drugi odstavek 150. člena SPZ določa, da je ob delitvi nepremičnine, ki je obremenjena s hipoteka, vsak od delov nepremičnine obremenjen s hipoteko v celoti. Navedeno velja za primer, ko je s hipoteko obremenjena celotna nepremičnina. Drugačna pa je situacija v primeru, ko je s hipoteko obremenjen le solastniški delež, tako kot zatrjujeta nasprotna udeleženca za konkreten primer. V takem primeru se lahko hipoteka prenese na nepremičnine, ki jih prevzemajo v izključno last hipotekarni dolžniki, vendar le, če s tem soglašajo tudi hipotekarni upniki. Hipoteka namreč obremenjuje nepremičnino in ne njenega lastnika. Zgolj na četrti odstavek 154. člena SPZ, ki govori o prejemu druge nepremičnine v nadomestilo za s hipoteko obremenjeno nepremičnino, se tako pritožnika v konkretnem primeru sklicujeta neutemeljeno (primer arondacij, komasacij, nadomestnih zemljišč pri razlastitvi). Prehod obremenitve ob delitvi na posamezno nepremičnino je torej mogoč le s soglasjem upnika.

8Sodišče prve stopnje gornjega materialnopravnega izhodišča ni upoštevalo, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II., III. in IV. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem obsegu v nov postopek (355. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Kljub temu, da sta nasprotna udeleženca izrecno izpodbijala le del sklepa, je bilo treba sklep razveljaviti tudi v II. točki izreka, v kateri je odločeno o delitvi, posledično pa tudi v stroškovnem delu (IV. točka izreka). Nasprotna udeleženca namreč vsebinsko nasprotujeta sami delitvi, saj nasprotujeta odločitvi, da se jima v (so)last dodelijo nepremičnine, ki so obremenjene s hipotekami drugih oseb. Prenos hipotekarnih obremenitev na način, ki ga predlagata nasprotna udeleženca, je odvisen od hipotekarnih upnikov oziroma njihovega soglasja. Brez tega delitev, za kakršno se zavzemata, ni mogoča.

9V ponovljenem postopku bo zato sodišče prve stopnje v postopek moralo pritegniti tudi upnike, nato pa ponovno odločiti o delitvi. V primeru, da potrebnega soglasja upnikov ne bo, se bo moralo opredeliti, ali je v takšnem primeru fizična delitev v tej zadevi sploh mogoča.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pridržana za končno odločbo.