VDSS sklep Pdp 326/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se tožnici A.A., B. ulica 6A, C. za delovni spor opr. št. I Pd 713/2014 za skrbnika za poseben primer postavi Center za socialno delo D., E. ulica 51, D. ter da je dolžnost centra, da v delovnem sporu zastopa tožnico ter pri tem varuje njene premoženjske in druge pravice, koristi in interese. Ta dolžnost preneha po zaključenem postopku opr. št. I Pd 713/2014 (I. do III. točka izreka). Hkrati je Centru za socialno delo D. naložilo, da je dolžan v roku 15 dni sodišče obvestiti o tem, ali odobrava vsa dosedanja procesna dejanja tožnice in njene pooblaščenke F.F., ki sta jih opravili v sporu opr. št. I Pd 713/2014, vključno s podelitvijo pooblastila, ki ga je tožeča stranka podala odvetnici F.F. za zastopanje v tem pravdnem postopku (IV. točka izreka).

2Zoper naveden sklep se pritožuje Center za socialno delo D. in navaja, da ni krajevno pristojen za reševanje zadeve tožnice, saj ima imenovana prijavljeno stalno prebivališče v C., B. ulica 6A in je zato v tej zadevi pristojen CSD G.. V pritožbi navaja, da v kolikor CSD G. iz objektivnih razlogov, ne more izvajati javnega pooblastila, je potrebno upoštevati 85. člen Zakona o socialnem varstvu, ki določa, da ministrstvo pristojno za socialno varstvo, določi drug Center za socialno delo, kot tisti, ki je krajevno pristojen, če je očitno, da se bo lahko lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sklep izda ministrstvo pristojno za socialno varstvo, na predlog stranke, ki je sprožila postopek ali na predlog CSD. Glede na navedeno predlagajo, da sodišče pridobi, glede prenosa krajevne pristojnosti, ustrezno odločitev ministrstva.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5Tožnica je po pooblaščeni odvetnici F.F. dne 9. 6. 2014 vložila tožbo, v kateri izpodbija zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ter uveljavlja reintegracijo in reparacijo. Odvetnico je tožnica pooblastila dne 23. 5. 2014, sodišče pa je na narokih dne 13. 2. 2015 in 20. 3. 2015 izvedlo dokaze z vpogledom v listine, zaslišanjem tožnice in prič in nato postavilo tudi izvedenko medicinske stroke psihiatrinjo dr. H.H.. Izvedenka je podala mnenje, da tožnica ne razume povsem kompleksnosti predmetnega postopka pred sodiščem, da bi lahko v njem ščitila svoje pravice in uveljavljala obveznosti ter da postopka tudi ni sposobna povsem spremljati, ker ima tožnica omejene intelektualne sposobnosti in poleg tega relativno šibek uvid v to, kaj se dogaja z njo v njenem življenju. Izvedenka je ocenila, da glede pravnih zadev tožnica potrebuje skrbnika, ki bi jo vodil skozi cel postopek. Enako pa je potrdila tudi lečeča psihiatrinja tožnice dr. I.I.. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnica v tem sodnem postopku ni pravdno sposobna, saj ni sposobna razumeti pomena svojih ravnanj in dogajanj v zvezi s postopkom, ter učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi in je zato tožnici utemeljeno postavilo skrbnika za posebne primer, in sicer Center za socialno delo D..

6Neutemeljena je pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje določiti Center za socialno delo G. za skrbnika tožnice. Sodišče prve stopnje je namreč prvič, ko je odločalo o skrbniku za poseben primer, imenovalo CSD G., J. ulica 2, C.. Tej postavitvi skrbnika za poseben primer je nasprotoval CSD G. in navajal, da je tožnico več let obravnaval v zvezi s postopki odvzema otroka, nameščanja otroka v zavod, prepoved stikov tožnice z otrokom in je že zaradi teh postopkov popolnoma porušeno medsebojno zaupanje strank, zato center ne vidi možnosti, da bi lahko s tožnico sploh sodeloval.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi CSD G. ugodilo izključno na podlagi določbe 181. člena ZZZDR, ki določa, da skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca. Sodišču prve stopnje je naložilo, da v ponovljenem postopku tožnici postavi začasnega skrbnika, glede katerega ne bodo obstajale okoliščine, ki bi zbujale dvom o njegovi nepristranskosti in katerega interesi ne bodo v koliziji s tožničinimi interesi in pri tem upošteva določbe od 80. do 85. člena ZPP.

8Pravilno je sodišče prve stopnje zapisalo, da pri postavitvi skrbnika za poseben primer ni vezano na predhodno soglasje centra, ki ga postavi za skrbnika (tako je tudi odločilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. II Cp 1399/2013 z dne 12. 6. 2013, sklep II Cp 2756/2015 z dne 11. 11. 2015). Sodišče pa tudi ni dolžno pridobiti mnenja ministrstva pristojnega za socialno varstvo, v smislu 85. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/92 s spremembami).

9Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni procesnih in materialnih razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).