UPRS sodba I U 699/2016

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 126/2016 z dne 6. 4. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Toženka stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla tožnikovo prošnjo. V obrazložitvi ugotavlja, da je tožnik že 21. 1. 2016 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v zvezi z isto nepravdno zadevo. Ta prošnja je bila z odločbo opr. št. Bpp 32/2016 z dne 23. 2. 2016 zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da tožnikov mesečni dohodek presega dohodkovni cenzus za redno brezplačno pravno pomoč, tožnik pa tudi ni izkazal pogojev za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Tožnik je torej ponovno vložil zahtevo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, pri čemer pa ne navaja, da bi se od izdaje prejšnje odločbe v čemerkoli spremenilo dejansko stanje. Nasprotno, ponovno navaja, da prejema pokojnino v višini 407,41 EUR in varstveni dodatek v višini 197,70 EUR. V prejšnji zavrnilni odločbi so bili ugotovljeni enaki dohodki. Prav tako se od izdaje prejšnje zavrnilne odločbe ni v ničemer spremenila pravna podlaga, pri čemer se toženka sklicuje na 12. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v povezavi z 11. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Pojasnjuje, da stališče tožnika, da je bilo v prejšnji odločbi materialno pravo zmotno uporabljeno, ni okoliščina, ki bi utemeljevala ponovno odločanje o istem zahtevku, saj so domnevno zmotno uporabljenemu materialnemu pravu namenjena pravna sredstva. Poleg tega pojasnjuje, da se varstveni dodatek upošteva kot dohodek po izrecni določbi 10. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS v povezavi z 11. členom ZSVarPre in 14. členom ZBPP. Tožnik se v zvezi z neupoštevanjem varstvenega dodatka zmotno sklicuje na 72. člen ZSVarPre, saj gre za prehodno določbo, ki se nanaša na postopke, ki so bili v teku ob uveljavitvi novele ZSVarPre-A (1. 1. 2012) in za ta postopek ni relevanten.

2Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da se toženka ni opredelila, kakšno obliko BPP oz. v kakšnem obsegu jo je zahteval v postopku Bpp 32/2016, prav tako tudi ne, na podlagi česa je zaključila, da je tožnik vložil prošnjo za BPP, ki se v ničemer ne razlikuje od vloge z dne 26. 1. 2016. Tožnik namreč ni vložil enake vloge, prav tako ne gre za isti obseg BPP. Meni, da je utemeljitev, da je bila enaka vloga že podana in da ne gre za drugačno dejansko stanje, neobrazložena in nepravilna. V predmetnem postopku je namreč zaprosil za oprostitev plačila stroškov za izvedenca in stroškov postopka in ne celotne vrednosti BPP. Pojasnil je, da prejema pokojnino in varstveni dodatek, kar pa ni enaka podlaga, kot v odločbi opr. št. Bpp 32/2016. V slednji je organ ugotovil, da tožnik prejema mesečni dohodek, ki presega cenzus, ne pa pokojnine in varstvenega dodatka. Ne strinja pa se tudi s stališčem toženke, da gre pri uporabi 72. člena ZSVarPre za prehodno določbo, ki bi se nanašala zgolj na postopke, ki bi bili v teku ob uveljavitvi novele. Pri tem se sklicuje na stališče sodne prakse, in sicer sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 422/2012. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe, vrnitev zadeve toženki v novo odločanje in povrnitev stroškov postopka.

3Tožba je utemeljena.

4Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki med drugim določa, da organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se je o isti stvari že vodil upravni postopek, pa je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

5Sodišče pritrjuje tožniku, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, kjer toženka ugotavlja, da je tožnik vložil prošnjo za BPP, ki se v ničemer ne razlikuje od vloge z dne 26. 1. 2016. Zgolj ugotovitev, da je prijavil enake dohodke kot v prejšnji prošnji, ter da gre za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti nepravdni zadevi, ne dokazuje, da se dejansko stanje ni v ničemer spremenilo, saj je iz prošnje za dodelitev BPP razvidno, da je tožnik uveljavljal tudi plačilo najemnine in stroškov v višini 280 EUR, do česar pa se toženka ni opredelila, kar je bistvena kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

6Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponoven postopek. Ob izdaji ponovnega upravnega akta naj toženka navedene pomanjkljivosti odpravi, v izreku pa naj dodatno individualizira tožnikovo vlogo z datumom in njeno vsebino, saj sicer ni jasno, o čem je toženka sploh odločala.

7Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani sklep, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).