VSL sodba III Cp 2442/2016

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožniku plača 2.790,00 EUR z obrestmi (I. točka izreka). V presežku je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in mu naložilo, da toženi stranki povrne 244,84 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2Zoper zavrnilni del sodbe in odločitev glede stroškov postopka se pravočasno pritožuje tožnik, ki kot bistveno navaja, da je tožbeni zahtevek nad prisojenim umaknil, zato sodišče o tem delu zahtevka ne bi smelo odločati. Sodišče je zato tudi zmotno odločilo o stroških postopka, saj je bil njegov uspeh od takrat dalje 100 %. Predlaga ustrezno spremembo sodbe.

3Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Drži, da je tožnik svojo tožbo z vlogo 9. 12. 2015 umaknil za znesek, ki presega 2.790,00 EUR (list. št. 51), vendar tožena stranka z (delnim) umikom ni soglašala (list. št. 53, prvi odstavek njene vloge). Ker ZPP za učinkovanje (delnega) umika tožbe po vložitvi odgovora na tožbo (kar je procesna situacija tudi v danem primeru) terja soglasje tožene stranke, tega pa ni bilo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in odločilo o celotnem zahtevku, kar je tudi obrazložilo (5. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

6Posledično je neutemeljena tudi graja stroškovne odločitve, saj tožnik z delom zahtevka, ki presega 2.790,00 EUR, pač ni uspel in je dolžan povrniti toženi stranki ustrezen del pravdnih stroškov. Vrednost spornega predmeta je bila namreč (zaradi neučinkovanja delnega umika tožbe) od začetka do konca sodnega postopka enaka.

7Pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti pa prav tako ni pokazal nepravilnosti (drugi odstavek 355. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo. Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v tej odločitvi.