VSL sklep Cst 125/2016

I. Pritožbe upnikov A. d.d., Družba za upravljanje terjatev bank d.d. in B. d.d. (sedaj Družba za upravljanje terjatev bank d.d.) zoper 1. točko izreka sklepa, upnika A. d.d. zoper 2. točko izreka sklepa in upnika Družba za upravljanje terjatev bank d.d. zoper 4. točko izreka sklepa se zavrnejo in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi upnika Družba za upravljanje terjatev bank d.d. zoper 3. točko izreka sklepa v delu, v katerem je bil upnik napoten na tožbo zaradi uveljavitve ločitvene pravice na nepremičninah parc. št. *5/0, 1/18, 1/14 in *4/0, vse k. o. ..., se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se upraviteljico napoti na vložitev tožbe za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja.

III. Pritožbam upnikov Družbe za upravljanje terjatev bank d.d., B. d.d. (sedaj Družba za upravljanje terjatev bank d.d.) in C. d.d. zoper 3. točko izreka sklepa v delu, v katerem so bili navedeni upniki napoteni na tožbo zaradi uveljavitve ločitvene pravice na poslovnem deležu dolžnika v družbi X d.o.o. Beograd ter upnika A. d.d. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se upraviteljico napoti na vložitev tožbe za ugotovitev, da je ločitvena pravica navedenih upnikov in upnikov D. d.d. in E. d.d. prenehala ali da ne obstaja.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovore proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev upnikov D. d.d., B. d.d., C. d.d., DUTB d.d., E. d.d., H. d.o.o. (1. točka izreka). Zavrglo je ugovor o prerekanju terjatev upnika B. d.d. (2. točka izreka). O priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic je odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 18. 12. 2015 s prilogami (PD 324), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (3. točka izreka). O priznanih terjatvah in ločitvenih pravicah je odločilo tako, da se ugotovi, da so priznane ali pogojno priznane tiste zavarovane terjatve upnikov za plačilo terjatev in ločitvene pravice, s katerimi so zavarovane te terjatve na premoženju, ki je predmet teh ločitvenih pravic, kot to vse izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 18. 12. 2015 s prilogami (PD 324) in upraviteljici naložilo, da te terjatve prednostno plača iz tega premoženja, če gre za pogojno priznane terjatve in ločitvene pravice pa pod pogojem, če se in ko se ta pogoj izpolni (4. točka izreka). Ugotovilo je, da obstaja izločitvena pravica upnika Mestna občina ..., na nepremičnini kot to izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 19. 12. 2015 s prilogami (PD 324) in je upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičninah parc. št. ... Stečajni upraviteljici je naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na teh nepremičninah v korist izločitvenega upnika. Ugotovilo je še, da obstajajo izločitvene pravice upnikov, kot to izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 18. 12. 2015 s prilogami (PD 324), kjer so navedeni izločitveni upniki in pogojno priznane izločitvene pravice z opredelitvijo premičnin, na katerih so izločitvene pravice priznane. Upraviteljici je naložilo, da te stvari izroči izločitvenim upnikom v obsegu, kot to izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 18. 12. 2015 s prilogami (PD 324), če gre za pogojno priznane izločitvene pravice, pa da te stvari izroči izločitvenim upnikom, če in ko so določeni pogoji izpolnjeni (5. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep so se pritožili upniki A. d.d., Družba za upravljanje terjatev bank d.d. Ljubljana (v nadaljevanju DUTB d.d.), B. d.d., Maribor (sedaj DUTB d.d.) in C. d.d., Ljubljana (v nadaljevanju C. d.d.).

3A. d.d. je izpodbijala sklep v 1., 2. in 3. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagala razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

4DUTB d.d. je sklep izpodbijal v 1., 3. in 4. točki izreka sklepa „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da na tožbo za ugotovitev neobstoja njegove prerekane terjatve ter ločitvene pravice sodišče napoti dolžnika, podrejeno pa razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

5B. d.d. (sedaj DUTB d.d.) je izpodbijala sklep sodišča prve stopnje v 1. in 3. točki izreka in uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagala razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa spremembo izpodbijanega sklepa.

6C. d.d. je izpodbijala sklep v 3. točki izreka v delu, v katerem mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek na uveljavitev prerekane ločitvene pravice na poslovnem deležu v družbi X d.o.o., Beograd. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagala spremembo sklepa v izpodbijanem delu tako, da mora tožbo za ugotovitev neobstoja oziroma prenehanja prerekane ločitvene pravice vložiti upravitelj, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

7O pritožbah zoper 1., 2. in 4. točko izreka sklepa.

8Pritožbe niso utemeljene.

9Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da celoten postopek preizkusa terjatev in ločitvenih pravic, opredeljen v členih 61-70 in 303 ZFPPIPP, ni namenjen preizkusu sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti upraviteljeve izjave o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah, torej o utemeljenosti priznanja ali prerekanja le teh. V vsakem primeru njihovega prerekanja je treba vprašanje le teh rešiti v posebnem postopku s tožbo. V stečajnem postopku pa je stvar odločitve sodišča le presoja, koga bo napotilo na tožbo (prim. 300 – 302. člen in 305-308. člen ter 310-312. člen ZFPPIPP). Izhajajoč iz zgoraj obrazloženega nista utemeljeni pritožbi upnikov DUTB d.d. in B. d.d. (sedaj DUTB d.d.) zoper 1. točko izreka sklepa, iz katerih izhaja zgolj njuno nestrinjanje z upraviteljičinim prerekanjem njunih priglašenih ločitvenih pravic. Pritožnika tudi ne izpodbijata ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da sta z ugovoroma proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev uveljavljala le nestrinjanje z upraviteljičinim prerekanjem, ne pa tudi tistih ugovorov, ki jih zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev po 62. členu ZFPPIPP lahko uveljavljata. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno zavrnilo njuna ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev.

10Po tretjem odstavku 61. člena v zvezi s 303. členom ZFPPIPP se mora upravitelj o pravočasno prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah izreči tako, da sodišču predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev, ki mora vsebovati podatke iz četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP. Upnikom je z ugovorom po prvem odstavku 62. člena v zvezi z 303. členom ZFPPIPP dana možnost korekcije osnovnega seznama v primeru, če seznam ne vsebuje njihove pravočasno prijavljene terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice ali če so podatki o terjatvi, ločitveni ali izločitveni pravici iz 2., 3. ali 4. točke četrtega odstavka 62. člena v zvezi s 303. členom ZFPPIPP nepravilni. Z ugovorom o prerekanju terjatev pa upniki po 63. členu v zvezi s 303. členom ZFPPIPP lahko prerekajo tudi terjatve, ločitvene in izločitvene pravice drugih upnikov.

11Pritožnik A. d.d. ne prereka ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da ugovor upnika B. d.d. (sedaj DUTB d.d.) o prerekanju terjatev po vsebini to ni, ker navedeni upnik ni prerekal terjatve ali dela terjatve nobenega od drugih upnikov, pač pa predlaga, da se njegova terjatev (ki jo je sam priglasil), prišteje k terjatvi upnika A. d.d. Prvostopenjsko sodišče je zato, ker ugovor upnika o prerekanju to po vsebini ni ugovor iz prvega odstavka 63. člena ZFPPIPP, tak ugovor utemeljeno zavrglo.

12Čim pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da tega ugovora ni mogoče upoštevati, niti ugovorov proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, tudi ni bilo potrebe po izdaji dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev. Ta se skladno s prvim odstavkom 65. člena ZFPPIPP izda samo, če je bil proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev vložen ugovor z vsebino iz prvega odstavka 62. člena ali ugovor z vsebino o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Če taki ugovori niso bili vloženi, ni z ničemer mogoče dopolnjevati osnovnega seznama preizkušenih terjatev, zato ni utemeljen pritožbeni očitek upnika A. d.d., da bi morala upraviteljica skladno z določili ZFPPIPP sodišču glede na vložene ugovore zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev predložiti dopolnjen seznam preizkušenih terjatev, kar bi upnikom omogočilo vložiti ugovore proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev.

13Ker se je izkazalo, da ugovori zoper osnovni seznam niso bili utemeljeni, ugovor o prerekanju terjatev pa ni bil dopusten, kar je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo v 1. in 2. točki izreka tega izpodbijanega sklepa, je utemeljeno izdalo sklep o preizkusu terjatev s končnim seznamom preizkušenih terjatev. Upniki, katerih ugovori so bili zavrnjeni ali zavrženi (1. in 2. točka izreka sklepa), so imeli vso pravico vložiti pritožbe zoper ta del sklepa. V kolikor bi se pritožba katerega od njih izkazala za utemeljeno, pa bi odločitev o taki pritožbi nujno terjala tudi razveljavitev sklepa o preizkusu terjatev in posledično izvedbo postopka za izdelavo dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev. Tako se pokaže, da z istočasno izdajo sklepov o ugovorih zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev in o ugovoru o prerekanju terjatev ter sklepa o preizkusa terjatev s končnim seznamom preizkušenih terjatev upnikom ni bila odvzeta pravica do pravnega sredstva, kot to zmotno meni pritožnik in da tudi niso bile kršene postopkovne določbe ZFPPIPP, ker upraviteljica ni izdelala dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev, saj zanj ni bilo nobene podlage v zgoraj ugotovljenem dejanskem stanju glede utemeljenosti in dopustnosti ugovorov.

14Odločitev prvostopenjskega sodišča v 4. točki izreka, s katero je upraviteljici naložilo, da zaradi ugotovljenih priznanih terjatev in ločitvenih pravic prednostno poplača terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvenih pravic, pogojno priznane terjatve in ločitvene pravice pa tedaj, ko in če bo izpolnjen pogoj, temelji na 304. členu ZFPPIPP. Upnik DUTB d.d. sicer izpodbija tudi navedeni del sklep o preizkusu terjatve ter ločitvenih in izločitvenih pravic, toda v pritožbi ni navedel nobenih relevantnih razlogov za izpodbijanje sklepa v tem delu. V kolikor pa pritožnik meni, da bi morala biti tudi njegova priglašena ločitvena pravica v celoti priznana, pa to glede na zgoraj obrazložen domet odločanja v stečajnem postopku glede sklepa o preizkusu terjatev (v katerem sodišče presoja le, koga (upnika ali upravitelja) bo napotilo na vložitev tožbe, v primeru prerekanja terjatev in – ali ločitvenih in izločitvenih pravic), s pritožbo zoper 4. točko izreka sklepa pritožnik ne more uspeti.

15Ker so se pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, je pritožbeno sodišče pritožbe zoper 1., 2. in 4. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), po tem ko je v tem delu uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16O pritožbah zoper 3. točko izreka sklepa.

17Pritožbe so utemeljene.

18Kot je razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, je upraviteljica prerekala priglašeno ločitveno pravico upnika DUTB d.d. na nepremičninah parc. št. *5/0, 1/18, 1/14 in *4/0 vse k. o. ... za prijavljeno in priznano terjatev iz Pogodbe o sindiciranem kreditu št. 1551612, ker ni vpisana v zemljiški knjigi.

19Upnik DUTB d.d. v pritožbi utemeljeno opozarja, da je imel v času sklenitve Pogodbe o sindiciranem kreditu na navedenih nepremičninah ustanovljeno maksimalno hipoteko zaradi zavarovanja bodočih terjatev iz kreditnih in posojilnih pogodb v korist F. d.d. (sedaj DUTB d.d.) na podlagi Pogodbe o zastavi nepremičnin zaradi zavarovanja denarnih terjatev z dne 17. 7. 2006 (z dodatki št. 1 in 2).

20Po 146. členu SPZ se z maksimalno hipoteko določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina. Z njo se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena, torej tudi bodoče terjatve. Že Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 295/2011 zavzelo stališče, da za ustanovitev maksimalne hipoteke zadoščajo že navedbe zastavnega upnika, zastavnega dolžnika in vsaj vrstna določitev bodočega pravnega temelja.

21Kot izhaja iz podatkov v zemljiški knjigi (ID ...), je bila na zgoraj navedenih nepremičninah vknjižena skupna maksimalna hipoteka do zneska 8,000.000,00 EUR na podlagi Pogodbe o zastavi nepremičnin zaradi zavarovanja denarnih terjatev z dne 17. 7. 2006 in dodatka št. 1 k tej pogodbi z dne 4. 9. 2006. Navedena skupna maksimalna hipoteka je vknjižena v korist DUTB d.d. Odgovor na vprašanje, za katere terjatve upnika je bila ustanovljena maksimalna hipoteka, daje torej vpogled v Pogodbo o zastavi nepremičnin zaradi zavarovanja denarnih terjatev z dne 17. 7. 2006, posebej pa še vpogled v dodatek št. 1 k tej pogodbi z dne 4. 9. 2006, iz katerega pa izhaja, da se z maksimalno hipoteko zavarujejo tudi vse bodoče in pogojne terjatve iz kreditnih in posojilnih pogodb, ki jih bodo pogodbene stranke šele sklenile (1. člen dodatka št. 1). Vse navedene listine je upnik priložil k svoji prijavi terjatev in ločitvenih pravic. Ker je tudi Pogodba o sindiciranem kreditu kreditna pogodba, je evidentno, da je tudi terjatev iz te pogodbe zavarovana z maksimalno hipoteko, torej z vpisom v zemljiško knjigo. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in glede na razloge upraviteljice za prerekanje ločitvene pravice na zgoraj navedenih nepremičninah izpodbijani sklep v tem delu 3. točke izreka spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tako, da je na podlagi prvega in drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP upraviteljico napotilo na vložitev tožbe za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja.

22Vsi pritožniki pa so izpodbijali odločitev prvostopenjskega sodišča v 3. točki izreka, da zaradi uveljavitve prerekane jim ločitvene pravice na zastavljenem poslovnem deležu dolžnika v družbi X d.o.o., Beograd v zavarovanje njihovih priznanih terjatev iz Pogodbe o sindiciranem kreditu na tožbo (razen upnika A. d.d.) napoti upnike, katerim je bila ta ločitvena pravica prerekana. Iz razlogov upraviteljice, razvidnih iz končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da jim je bila ločitvena pravica prerekana, ker zastava tega poslovnega deleža ni vpisana v poslovnem registru v korist upnikov (ločitvena pravica na tem premoženju je bila priznana le AA. d.d.).

23Po 308. členu ZFPPIPP mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico, nastalo z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, vložiti bodisi tožbo po 275. členu ZFPPIPP (če je ločitveno pravico prerekal, ker je bila pridobljena z izpodbojnim pravnim dejanjem), bodisi tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja.

24Pritožniki so se že v notarskem zapisu z dne 27. 11. 2013 SV – 1747/2013 Pogodbe o sindiciranem kreditu št. 1551612 kot banke kreditodajalke z dolžnikom dogovorile v četrtem odstavku 14.1. točke za neposredno izvršljivost terjatev iz te pogodbe in zavarovanje terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na 100 % poslovnem deležu dolžnika v družbi X Beograd. Ker se navedeno premoženje nahaja v Republiki Srbiji, je navedena zaveza dolžnika terjala še sklenitev Pogodbe o zastavi poslovnega deleža v družbi X Beograd, ki so jo stranke Pogodbe o sindiciranem kreditu tudi sklenile dne 16. 12. 2013 (Ugovor o zalozi na udjelu X, Beograd). Na Pogodbo o sindiciranem kreditu se navedena pogodba z dne 16. 12. 2013 tudi sklicuje (v drugem odstavku 1. člena navaja, da se zastavna pravica ustanavlja zaradi zavarovanja terjatev zastavnih upnikov na podlagi Pogodbe o sindiciranem kreditu, v tretjem odstavku 4. člena pa je dogovorjeno, da zastavni dolžnik soglaša, da imajo v primeru neplačila celotnega dolga iz Pogodbe o sindiciranem kreditu ob dospelosti zastavni upniki pravico do vpisa lastninske pravice na 100 % deležu zastavnega dolžnika v družbi X d.o.o. Beograd v registru gospodarskih subjektov Agencije za gospodarske subjekte RS v skladu s predpisi Republike Srbije v opredeljenih deležih vsakega od zastavnih upnikov.

25Predmet zastavne pravice se nahaja v Republiki Srbiji. Zato je za vprašanje, katero pravo je treba uporabiti za presojo veljavne pridobitve zastavne pravice na predmetnem poslovnem deležu, treba upoštevati določilo prvega odstavka 18. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, po katerem se za lastninskopravno razmerje in druge pravice na stvareh uporabi pravo kraja, kjer je stvar, torej pravo Republike Srbije. Po prvem odstavku 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena Zakona Republike Srbije o zastavni pravici na premičninah, vpisanih v register, se zastavna pravica na premičninah in pravicah pridobi z vpisom v register zastav. Ni sporno, da je bila priglašena ločitvena pravica na poslovnem deležu dolžnika v družbi X d.o.o. Beograd priznana upniku AA. d.d., ker je bila zastavna pravica na podlagi Ugovora o zalozi na udjelu X d.o.o. Beograd vpisana pri poslovnem registru Republike Srbije v njeno korist (to izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev). Pri tem pa pritožniki utemeljeno opozarjajo na materialnopravno zmotno stališče sodišča, da zastavne pravice pritožniki, ki jim je bila prerekana ločitvena pravica na poslovnem deležu v družbi X d.o.o. Beograd le-te niso pridobili, ker kot zastavni upniki niso vpisani v poslovnem registru. Skladno s prvim odstavkom in tretjim odstavkom 16. člena Zakona o zastavni pravici na premičninah, vpisanih v register (Zakona o zalozi na pokretnima stvarima upisanim u registar) lahko zastavni upniki določijo enega izmed njih ali celo tretjega, da pravno ukrepa glede zaščite in poplačila terjatve iz zastave in da se zastavna pravica, ki je bila ustanovljena v korist več oseb, lahko vpiše zgolj na enega od njih ali tretjega, če je tak dogovor med njimi. Kot izhaja iz drugega odstavka 8. člena Ugovora o zalozi na udjelu X d.o.o. Beograd, so zastavni upniki pooblastili AA. d.d., da se vpiše v register zastav kot zastavni upnik namesto njih. Tako se pokaže, da so z vpisom zastavnega upnika AA. v poslovni register na deležu dolžnika v družbi X d.o.o. Beograd po srbskem pravu veljavno pridobili zastavno pravico tudi upniki iz Ugovora o zalozi na udjelu X d.o.o. Beograd.

26Glede na zgoraj opisano vsebino notarskega zapisa sklenjene Pogodbe o sindiciranem kreditu, pritožbeno sodišče šteje navedeni notarski zapis kot veljaven izvršilni naslov (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ), saj pridobitev zastavne pravice temelji na izvršljivem notarskem zapisu Pogodbe o sindiciranem kreditu, ki mu je sledila realizacija pridobitve zastavne pravice na predmetnem poslovnem deležu s sklenitvijo Ugovora o zalozi na udjelu X d.o.o. Beograd in vpisom zastavne pravice v poslovni register Republike Srbije po srbskem pravu.

27Tudi sicer pa je po presoji pritožbenega sodišča vpis v poslovni register, v katerega se vpisujejo tudi zastavne pravice, primerljiv z vpisom v zemljiško knjigo, ker se pri obeh vpisujejo določene pravice in bremena, obe pa imata kot uradni javni evidenci tudi publicitne učinke. Zato ni videti razloga, da ZFPPIPP favorizira le ločitvene pravice, nastale z vpisom v zemljiško knjigo, v razmerju do drugih, ki nastanejo prav tako z vpisom v druge uradne registre zastavnih pravic.

28Glede na obrazloženo gre v obravnavanem primeru pridobitve ločitvene pravice na poslovnem deležu dolžnika v družbi X d.o.o. Beograd za situacijo iz prvega odstavka 308. člena ZFPPIPP, zato bi moralo sodišče na tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, napotiti upraviteljico oziroma stečajnega dolžnika.

29V predmetnem postopku so terjatve in ločitvene pravice na poslovnem deležu v družbi X d.o.o. Beograd priglasile vse banke, udeležene kot kreditodajalke pri Pogodbi o sindiciranem kreditu (AA. d.d., F. d.d. (sedaj DUTB d.d.), B. d.d. (sedaj DUTB d.d.), E. d.d., C. d.d. in D. d.d.). Kot je razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev, so bile vsem priznane terjatve iz navedene Pogodbe, ne pa tudi priglašene ločitvene pravice na navedenem poslovnem deležu (razen upniku AA. d.d.). Ker so vsi kreditodajalci upniki iz Pogodbe o sindiciranem kreditu glede ločitvene pravice na poslovnem deležu X d.o.o. Beograd enotni sosporniki v smislu 196. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, se razteza, če posamezni sosporniki zamudijo kakšno pravdno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. V konkretnem primeru se torej učinek vložitve pritožb razteza tudi na E. d.d. in D. d.d.

30Pritožbeno sodišče je na podlagi navedene določbe ZPP ob reševanju utemeljenih pritožb v zvezi z napotitvijo na tožbo zaradi uveljavitve ločitvene pravice na poslovnem deležu v družbi X d.o.o. Beograd izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz 3. točke dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).