VSRS Sklep I Kr 34576/2015

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

1Pred Okrožnim sodiščem v Kranju je v teku kazenski postopek zoper obdolžena L. J. in M. R. zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem in drugem odstavku 228. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika-1.

2Okrožno sodišče v Kranju je dne 3. 6. 2016 prejelo predlog zagovornika obdolženega L. J., odvetnika L. Z., za prenos krajevne pristojnosti. Zagovornik v predlogu sprva ugovarja krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani oziroma delegiranega Okrožnega sodišča v Kranju in poudarja, da je glede na nepopolno opredelitev kraja kaznivega dejanja potrebno presojati navezne okoliščine za določitev krajevno pristojnega sodišča glede na očitke iz zahteve za preiskavo. Glede na to, da ima gospodarska družba M., d. o. o., v zvezi s katero naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, svoj sedež v Kopru, obdolženca naj bi delovala v Kopru, oškodovana pa je pravna in ne fizična oseba, je po zagovornikovem mnenju očitno, da bi se kazenski postopek laže izpeljal pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Zagovornik takšen predlog utemeljuje tudi s tem, da imata oba obdolženca stalno prebivališče v Kopru in bi se tako laže zagotovila njuna prisotnost, kar bi bilo povezano tudi s stroški kazenskega postopka in načelom ekonomičnosti in hitrosti kazenskega postopka.

3Vrhovno sodišče je predlog obdolženčevega zagovornika za prenos krajevne pristojnosti prejelo dne 16. 6. 2016.

4Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako laže izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.

5Lažja izvedba kazenskega postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški in tudi z manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče. Pri tem gre za presojo dejanskih okoliščin v vsakem konkretnem primeru, ki jo mora opraviti sodišče, ki o tem odloča, pri čemer vsaka, le nekoliko lažja izvedba kazenskega postopka pri drugem sodišču še ni razlog za prenos krajevne pristojnosti, npr. če so procesni udeleženci z območja različnih sodišč in za njih sedež delegiranega sodišča ni bistveno bližji od sedeža sodišča, pri katerem prvotno poteka kazenski postopek.

6Dejstvo, da bi predlagano Okrožno sodišče v Kopru laže izvedlo kazenski postopek, samo po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti. To dejstvo mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti. Ena od okoliščin, ki kaže na to, da bi delegirano sodišče laže izvedlo kazenski postopek, je okoliščina, da imajo vsi ali velika večina procesnih udeležencev prebivališče na območju tega sodišča. V obravnavanem primeru iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je zahtevo za preiskavo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani prejelo Okrožno sodišče v Ljubljani, Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom Su 124/2015 z dne 21. 10. 2015 predlogu za prenos pristojnosti, podanem s strani predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ugodilo in konkretno kazensko zadevo preneslo v pristojno reševanje na Okrožno sodišče v Kranju. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da ima oškodovano podjetje M T., d. d., sedež v Ljubljani, prav tako pa iz Ljubljane prihaja priča M. G., ki naj bi v imenu oškodovane gospodarske družbe sklepala pogodbe z obdolžencema, na strani oškodovane gospodarske družbe pa sta sodelovali tudi priči B. K., ki prihaja iz Logatca in Z. S., ki prihaja iz Šentjurja pri Celju. Tožilstvo je med drugim predlagalo tudi zaslišanje dveh prič, nekdanjih zaposlenih pri M., d. o. o., in sicer S. Š., ki ima stalno prebivališče v Rogaški Slatini, začasnega pa v Ankaranu ter S. P., ki prihaja iz Kopra. Ob takšni krajevni razporeditvi posameznih prič Vrhovno sodišče ugotavlja, da njihove razdalje do predlaganega delegiranega sodišča v Kopru niso v bistvenem krajše, kakor do sodišča v Kranju, s tem pa tudi predvideni stroški prihoda prič na sodišče v Koper ne bi bili bistveno manjši (ali celo niti ne bi bili manjši) od stroškov prihoda prič na sodišče v Kranj. Ob tem je potrebno upoštevati tudi sedež oškodovane gospodarske družbe v Ljubljani in pri njej zaposlenih predlaganih prič, saj dve prihajata iz ljubljanskega območja, ena pa iz celjskega in je za vse tri priče razdalja do Kranja bistveno krajša od razdalje do Kopra. Upoštevajoč tudi premoženjske razmere obeh obdolžencev, saj sta redno zaposlena in prejemata redni mesečni dohodek (obdolženi L. J. 1.900,00 EUR neto mesečno in obdolženi M. R. od 600,00 do 650,00 EUR neto mesečno), Vrhovno sodišče ugotavlja, da razdalje ostalih predlaganih prič do Okrožnega sodišča v Kopru niso tako majhne, da bi bilo mogoče na teh okoliščinah graditi zaključek o lažji oziroma bolj ekonomični izvedbi kazenskega postopka pri tem sodišču.

7Glede na navedeno, pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog obdolženčevega zagovornika za prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Koper zavrnilo.