VSRS Sodba VIII Ips 204/2016

I. Revizija se zavrne.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške odgovora na revizijo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog (pravilno zahtevek) za ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil Kolektivno pogodbo dejavnosti bančništva Slovenije in Tarifno prilogo k tej kolektivni pogodbi za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015, s tem da je članom predlagateljev kršil pravico do regresa za letni dopust za leto 2015, ker jim le-tega ni izplačal v celotnem bruto znesku 80 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, zaradi česar je dolžan članom predlagateljev, ki so imeli do 31. 5. 2015 pravico do celotnega regresa za letni dopust za leto 2015 in so bili zaposleni pri nasprotnem udeležencu, obračunati še preostanek bruto regresa za leto 2015 nad višino minimalne plače do 80% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter jim izplačati še dolgovano neto razliko regresa za leto 2015 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 10. 2015 do plačila, in članom predlagateljev, ki so 31. 5. 2012 imeli pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2015 in so bili tedaj zaposleni pri nasprotnem udeležencu, obračunati bruto razliko med 31. 5. 2015 že obračunanim bruto zneskom regresa za letni dopust za leto 2015 ter sorazmernim delom od bruto zneska regresa za letni dopust do višine 80% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, od tega odvesti predpisane davke in prispevke in jim izplačati še dolgovane neto razlike regresa za letni dopust za leto 2015 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 10. 2015 do plačila. Sodišče je tudi odločilo, da so predlagatelji dolžni plačati nasprotnemu udeležencu stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ob upoštevanju sklepa Vlade RS (Ur. l. RS, št. 69/2015 z dne 25. 9. 2015) o ugotovitvi, da je gospodarska rast v letu 2014 presegla 2,5% bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP), je sodišče med drugim obrazložilo, da je bistvo tega spora tolmačenje določbe 5a. člena Zakona o dopolnitvah zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12-A, Ur. l. RS, št. 43/2012). Sodišče ni sprejelo sklicevanja nasprotnega udeleženca na obstoj avtentične razlage 5a. člena ZDIU12-A, saj avtentično razlago zakona lahko sprejme le Državni zbor RS (kar v tem primeru ni bilo podano), sicer pa je soglašalo z razlogi, ki jih je „z uporabo jezikovne in logične metode navedel nasprotni udeleženec“. To pomeni, da je bila višina regresa za letni dopust pri nasprotnem udeležencu tudi v letu 2015 vezana na znesek minimalne plače in ne na znesek, ki ga določa Kolektivna pogodba za dejavnost bančništva Slovenije.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Med drugim je obrazložilo, da je stavčna zveza, ki jo uporablja 5a. člen ZDIU12-A („vključno do leta, ki sledi letu“), nesmiselna. Če naj bi ukrep prenehal veljati že naslednjo leto po ugotovitvi 2,5% rasti BDP (to je v letu 2015), je besedica vključno povsem odveč; če naj bi ukrep veljal še naslednje leto (to je v letu 2015) pa bi moralo biti besedilo zapisano vsaj tako, kot določa 182. člen ZUJF („do vključno leta, ki sledi letu“ ali pa „vključno z letom, ki sledi letu“). Nato je poudarilo, da nenatančnost pri pisanju zakonskega teksta kljub temu ne more biti odločilnega pomena pri razlagi sporne določbe, temveč je treba upoštevati tudi logično razlago (ob upoštevanju dejstva, da se gospodarska rast ugotavlja šele ob polletju naslednjega leta; torej z začetkom leta, ki sledi v prejšnjem letu, ta podatek ne more biti znan), poudarilo pa je tudi namen novele ZDIU12-A: uskladiti oziroma znižati nivo pravic zaposlenih v družbah, katerih lastnik je vsaj delno RS, glede na omejitve in nivo pravic, ki jih imajo javni uslužbenci in funkcionarji. V skladu s tem naj bi bilo logično, da so omejitve veljale še v letu 2015, saj so bile v javnem sektorju v tem letu še naprej v veljavi dotedanje omejitve, med temi tudi znižan regres za letni dopust. Treba je upoštevati tudi povezavo ZDIU12-A z drugimi zakoni, ki prav tako določajo omejitve oziroma varčevalne ukrepe na različnih področjih, zlasti ZUJF (npr. 182. člen tega zakona).

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo prvi predlagatelj. Predlaga ugoditev reviziji in spremembo izpodbijane sodbe tako, da se njegovemu zahtevku v celoti ugodi.

Med drugim se sklicuje na obrazložitev predloga 5a. člena ZDIU12-A, kjer je navedeno, da bo ukrep regresa v višini minimalne plače veljal, dokler gospodarska rast ne preseže 2,5% BDP. Ker se je to zgodilo v letu 2014, se takšen ukrep ne more več nanašati na leto 2015. Iz narave stvari naj bi izhajalo, da se ob višji gospodarski rasti v letu 2014 regres v višini po kolektivni pogodbi izplača v naslednjem letu, torej v letu 2015. Sklicuje se na 176. člen ZUJF, ki določa omejitev višine regresa le za leti 2012 in 2013, in v nadaljevanju tudi na ostale člene zakona; ZDIU12-A v 5a. členu določa drugačno časovno omejitev trajanja ukrepa. Če bi predlagatelj zakona želel učinkovanje tega ukrepa prenesti še v leto 2015, bi to moral zapisati drugače - še vključno z letom, ki sledi letu, itd., vendar tega ni storil. Iz obrazložitve predloga zakona, v katerem je napisano, da je ukrep začasne narave in bo veljal, dokler gospodarska rast ne preseže 2,5% BDP, izhaja, da predlagatelj zakona ne govori o podaljšanem obdobju, ki naj bi sledilo letu, v katerem je dosežena gospodarska rast. Nasprotuje stališču sodišča, da nenatančnost pri pisanju zakonskega teksta ne bi smela biti odločilnega pomena in da v takih primerih ni mogoče izhajati le iz gramatikalne razlage zakonske določbe. Tekst ZDIU12-A je sicer povsem jasen. Nepomembno je tudi, da se gospodarska rast ugotavlja na koncu ali v sredini naslednjega leta, saj bi po objavi sklepa o gospodarski rasti nasprotni udeleženec moral opraviti poračun in izplačati delavcem pripadajoče razlike regresa v višini, kot jo določa kolektivna pogodba. V zvezi z namenom ZDIU12-A sodišče ne pojasni, kako naj bi razlog veljal za finančne institucije (banke), ki na trgu nimajo takšnega položaja kot gospodarske družbe, ki opravljajo gospodarske javne službe in imajo zagotovljen trg ter nimajo konkurence. Podaljšanje obdobja (kot ga je razlagalo sodišče) v bistvu ni logično, zlasti ne v tistih družbah, ki se ne financirajo iz proračuna. Po mnenju predlagatelja tudi ni pravilna razlaga drugostopenjskega sodišča, ki se poskuša opreti na določbe ZUJF, sicer pa ponavlja, da je treba izhajati iz zapisanega jasnega teksta zakona.

4V odgovoru na revizijo nasprotni udeleženec predlaga zavrnitev revizije.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12) je začel veljati s 1. 1. 2012 in je v zvezi z regresom za letni dopust določil, da se javnim uslužbencem in funkcionarjem ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, za leto 2012 izplača v višini 692 EUR (drugi odstavek 5. člena). ZUJF, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je v 176. členu določil višino regresa za letni dopust za leti 2012 in 2013 po posameznih plačnih razredih, in sicer ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev (1). Naknadno je bil sprejet še ZDIU12-A, ki je začel veljati 9. 6. 2012. Določil je izplačilo regresa za letni dopust pri plači za mesec maj in da „se ne glede na določbe drugih predpisov in kolektivnih pogodb, s katerimi je določena višina regresa za letni dopust za zaposlene v nefinančnih in finančnih družbah, v katerih je država ali občina neposredno ali posredno več kot 25% lastnik premoženja, vključno do leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5% bruto družbenega proizvoda, zaposlenim v teh družbah izplača regres za letni dopust največ v višini minimalne plače“.

8S to določbo je zakonodajalec izrecno omejil tudi višino regresa za zaposlene v nefinančnih in finančnih družbah, v katerih je država ali občina neposredno ali posredno več kot 25% lastnik premoženja, torej jih je v tem pogledu nekoliko približal javnim uslužbencem (2), vendar jih z njimi ni povsem izenačil (glej 176. člen ZUJF), saj so bili še vedno v boljšem položaju kot javni uslužbenci in funkcionarji (3). Dodati je treba, da je tudi Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 (Ur. l. RS št. 101/2013) v 66. členu omejil višino regresa javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2014, in sicer na zneske, ki celo za najnižje uvrščene delavce ne dosegajo minimalne plače. Za letu 2015 je za javne uslužbence in funkcionarje določil omejitve regresa nov zakon - Zakon o ukrepih na področju plač in stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (Ur. l. RS št. 95/2014), po katerem (8. člen) tudi najvišji regresi še vedno niso dosegli zneskov minimalne plače za to leto (790,73 EUR).

9Iz obrazložitve predloga ZDIU12-A (na katero opozarja tudi revizija) izhaja, da se predlagatelj zakona v zvezi s 5a. členom sklicuje tudi na privilegirana javna podjetja in gospodarske družbe oziroma njihov prihodkovni monopol, vendar (kot je razvidno iz nadaljevanja) se ta obrazložitev neposredno ne nanaša na nasprotnega udeleženca, saj v zvezi s tem navaja samo to, da je „enaka ureditev smiselna tudi za finančne družbe, v katerih je država ali občina neposredno ali posredno lastnik več kot 25% premoženja.“ Ta smiselnost v nadaljevanju ni pojasnjena, vendar to ni bistveno. Iz ostale obrazložitve izhaja dovolj jasen namen omejitve oziroma določitve nižje višine regresa za letni dopust. Glede na to se revizijsko sodišče strinja z obrazložitvijo sodišča druge stopnje, da je bil namen novele tudi omejitev nivoja pravic zaposlenih v nekaterih nefinančnih in finančnih družbah, upoštevajoč omejitev pravic javnih uslužbencev in funkcionarjev. Zakonodajalec pa je pri višini regresa očitno vseeno upošteval tudi drugačen položaj zaposlenih v teh družbah.

10Ugotovljeni namen zakonodajalca sam po sebi ne ponuja zadovoljivega odgovora na bistveno vprašanje - do kdaj se tudi zaposlenim v finančnih družbah izplača regres za letni dopust največ v višini minimalne plače (kot določa ZDIU12-A) in ne do višine, ki je določena v kolektivni pogodbi. Gre torej predvsem za razlago besedila „vključno do leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5% BDP“, ob dodatni ugotovitvi, da je bil sklep o tem, da je gospodarska rast v letu 2014 presegla 2,5% BDP, objavljen v Uradnem listu RS, št. 69/15 z dne 25. 9. 2015.

11Ob gramatikalni razlagi tega teksta prihaja do nenavadne povezave besed (vključno in do), saj beseda „do“ nakazuje, da se veljavnost določbe po tem členu ZDIU12-A omejuje le na čas do začetka leta, ki sledi letu, v katerem je gospodarska rast presegla 2,5% BDP, beseda „vključno“ pa pomeni tudi vključevanje leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast v višini 2,5% BDP, torej vključevanje leta 2015. Iz navedenih pomenov izhaja, da določba ni tako jasna, kot to v reviziji navaja predlagatelj, temveč zahteva razlago. Ob tej razlagi pa je treba upoštevati, da tekst vsebuje obe besedi, torej „vključno“ in „do“ leta. Nobenega od teh izrazov, čeprav v nenavadni in slovnično nekorektni jezikovni povezavi, ni mogoče izključiti, saj bi to pomenilo spregled zakonskega teksta. Prav ob vključitvi obeh izrazov pa je vendarle bolj prepričljiva razlaga, da je leto, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast presega 2,5% BDP, vključeno v obdobje omejitve višine regresa.

12Izraz „do vključno leta“ je gramatikalno tudi podoben izrazu „vključno do leta.“ Tak izraz vsebuje ZUJF. Že sodišče druge stopnje opozarja na to povezavo in pri tem na 182. člen člen ZUJF, v zvezi z omejitvami v določbah 183. - 188. člena (ki se nanašajo na zaposlovanje, delo dijakov in študentov, sklepanje pogodb o izobraževanju, omejitev števila dni letnega dopusta in prenehanje pogodbe o zaposlitvi). Iz 182. člena ZUJF izhaja, da omejitve iz navedenih določb veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5% bruto domačega proizvoda. V ZDIU12-A, ki je bil sprejet po ZUJF, je torej formulacija iz ZUJF „do vključno leta, ki sledi letu“ (iz 182. člena ZUJF) zapisana nekoliko drugače - „vključno do leta, ki sledi letu.“ Takšen zapis vseeno omogoča tudi primerjavo in enako tolmačenje, pa čeprav se 182. člen ZUJF ne nanaša na regres za letni dopust, temveč na druge pravice, ki jih omejuje (4). Primerjavo in enako tolmačenje tudi zato, ker gre tako v primeru javnih uslužbencev in funkcionarjev ter zaposlenih v nefinančnih in finančnih družbah v delnem lastništvu države ali občine, v proračunskih oziroma finančnih težavah države oziroma v znanih razmerah makroekonomske nestabilnosti vendarle tudi za primerljive kategorije zaposlenih. Zato je zakonsko določbo treba razlagati tako, da se omejitev višine regresa do višine minimalne plače za delavce nasprotnega udeleženca nanaša tudi na leto 2015.

13Predlagatelj se sklicuje tudi na dodatno obrazložitev k predlogu 2. člena ZDIU12-A, iz katerega izhaja, da je „predlagani ukrep začasne narave in bo veljal, dokler gospodarska rast ne preseže 2,5% BDP“. Ta obrazložitev ne pojasni točnega datuma prenehanja tega dodatnega ukrepa in ne ponuja jasne obrazložitve v zvezi s prenehanjem veljavnostjo omejitve višine izplačil regresa za letni dopust. Zato takšnemu zapisu ni mogoče pripisati posebnega pomena.

14Glede na navedeno in v skladu s 378. členu ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

15Ker odgovor na revizijo predstavlja zgolj ponovitev dosedanjih navedb, je revizijsko sodišče na podlagi 155. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške odgovora na revizijo.

----

(1) Višina regresa znaša 692 EUR za zaposlene, ki so uvrščeni do vključno 13. plačnega razreda (ta višina je enaka, kot jo je določil že ZDIU12), za zaposlene v ostalih višjih razredih (po lestvici) pa znaša manj.

(2) Glej tudi točko 2/2 predloga Zakona o spremembi zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 in obrazložitev k 2. členu.

(3) Minimalna plača v letu 2015 je namreč znašala 790,73 EUR.

(4) Poudariti gre tudi, da Zakon o ukrepih na področju plač in stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (Ur. l. RS št. 95/2014), po katerem regresi še vedno niso dosegli zneskov minimalne plače za to leto, in še pred tem Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 nista posegla v določbe ZDIU12.