183. člen ZUJF
(omejitve zaposlovanja)
(1)Ne glede na veljavne standarde in normative za posamezne dejavnosti javnega sektorja in ne glede na sprejete kadrovske načrte, programe dela, poslovne in finančne načrte posameznega proračunskega uporabnika, kot jih določajo predpisi za posamezne dejavnosti javnega sektorja, je zaposlovanje dovoljeno le pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2)Zaposlovanje je dovoljeno na podlagi soglasja, ki ga mora uporabnik proračuna pridobiti pred začetkom postopka zaposlitve. Soglasje za zaposlitev se izda na podlagi zahteve:
- če je zaposlitev za nedoločen čas, s katero se nadomesti javnega uslužbenca, ki mu je prenehalo delovno razmerje, nujno potrebna za izvajanje nalog posameznega uporabnika proračuna, ali
- če je zaposlitev nujno potrebna za izvajanje nalog posameznega uporabnika proračuna in gre za zaposlitev za določen čas, ali
- če gre za zaposlitev, ki je posledica povečanega obsega programa ali izvajanja novega programa ali ustanovitve novega proračunskega uporabnika, ali
- če uporabnik proračuna izkaže, da bo kljub zaposlitvi nominalno zmanjšal stroške dela v tekočem letu v primerjavi s stroški dela preteklega leta, ali
- če gre za zaposlitev, ki je financirana iz prihodkov tržne dejavnosti, ali
- če gre za izvajanje posameznega projekta za čas trajanja projekta, če so za njegovo izvedbo zagotovljena tudi sredstva za plače zaposlenih.
(3)Zahteva za izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obrazložitev razlogov za zaposlitev, oceno doseganja zmanjševanja zaposlenih z obrazložitvijo, oceno potrebnih sredstev za plače v primerjavi z zagotovljenimi sredstvi v finančnem načrtu za ta namen z obrazložitvijo, navedbo virov za financiranje zaposlitve in druge podatke, potrebne za odločitev o izdaji soglasja.
(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko uporabnik proračuna brez pridobitve soglasja zaposli javnega uslužbenca:
- če gre za prevzem javnih uslužbencev, ki je posledica prenosa nalog na podlagi sprememb zakona oziroma reorganizacije,
- če gre za nadomestne zaposlitve za določen čas zaradi dalj časa začasno odsotnih javnih uslužbencev, ko odsotni javni uslužbenec prejme nadomestilo plače iz sredstev, ki jih ne zagotavlja uporabnik proračuna, ali
- če gre za zaposlitev za določen čas zaradi predčasnega prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas.
- VDSS Sodba Pdp 705/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017
To, da tožnik v najavi izvedbe študijskega procesa za študijsko leto 2016/2017 ni bil predviden za opravljanje pedagoškega dela, ni odločilna okoliščina za ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 10. 2016 dalje. Tudi to, kar poudarja pritožba, da so organi tožene stranke samostojni pri določanju izvajalcev študijskih programov, ni relevantno za odločitev, da tožniku delovno razmerje 30. 9. 2016 ni prenehalo in mu od 1. 10. 2016 dalje še traja. Takšna odločitev je namreč zgolj posledica ugotovitve, da se je delovno razmerje transformiralo iz določenega v nedoločen čas oziroma, da je med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje za nedoločen čas, glede katerega ni bilo zakonitih razlogov za prenehanje. To vprašanje, ali bi tožena stranka za tožnika imela delo ali ne, bi utegnilo biti relevantno šele v primeru vprašanja tožnikove reintegracije, ki pa ni več odprto, saj je sodišče prve stopnje pravnomočno zavrnilo tožnikov zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki, pogodbo o zaposlitvi pa je sodno razvezalo.
- VSRS Sodba VIII Ips 204/2016Vrhovno sodišče RS · 2016
Zakonsko določbo 5a. člena ZDIU12 je treba razlagati tako, da se omejitev višine regresa do višine minimalne plače za delavce nasprotnega udeleženca nanaša tudi na leto 2015.
- VSRS sodba VIII Ips 125/2015Vrhovno sodišče RS · 2015
V skladu s 3. alinejo drugega odstavka 38. člena ZZ je pristojni organ zavoda dolžan razrešiti direktorja, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi. Tožnik v zvezi z zaposlitvijo svoje soproge ni ravnal v skladu s predpisi. Tako ni ravnal v skladu z prvim odstavkom 23. člena takrat veljavnega ZDR. Ta je določal, da mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto, pri čemer rok za prijavo ne sme biti krajši od petih dni. Tožnik je pri sklepanju druge, tretje, četrte in pete pogodbe o zaposlitvi s svojo soprogo ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 183. člena ZUJF, ker pred sklenitvijo teh pogodb ni pridobil soglasja Sveta tožene stranke, prav tako pa tudi ni imel soglasja pristojnega ministra. Predpis, ki ga je tožnik kršil v zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi je določba 38. člena ZIntPK. Ta določa, da mora uradna oseba, ki med izvajanjem službe ali funkcije ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima pa komisij
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 11. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 705/2017Višje delovno in socialno sodišče · 23. 11. 2017
To, da tožnik v najavi izvedbe študijskega procesa za študijsko leto 2016/2017 ni bil predviden za opravljanje pedagoškega dela, ni odločilna okoliščina za ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 10. 2016 dalje. Tudi to, kar poudarja pritožba, da so organi tožene stranke samostojni pri določanju izvajalcev študijskih programov, ni relevantno za odločitev, da tožniku delovno razmerje 30. 9. 2016 ni prenehalo in mu od 1. 10. 2016 dalje še traja. Takšna odločitev je namreč zgolj posledica ugotovitve, da se je delovno razmerje transformiralo iz določenega v nedoločen čas oziroma, da je med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje za nedoločen čas, glede katerega ni bilo zakonitih razlogov za prenehanje. To vprašanje, ali bi tožena stranka za tožnika imela delo ali ne, bi utegnilo biti relevantno šele v primeru vprašanja tožnikove reintegracije, ki pa ni več odprto, saj je sodišče prve stopnje pravnomočno zavrnilo tožnikov zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki, pogodbo o zaposlitvi pa je sodno razvezalo.
- VSRS Sodba VIII Ips 204/2016Vrhovno sodišče RS · 30. 8. 2016
Zakonsko določbo 5a. člena ZDIU12 je treba razlagati tako, da se omejitev višine regresa do višine minimalne plače za delavce nasprotnega udeleženca nanaša tudi na leto 2015.
- VSRS sodba VIII Ips 125/2015Vrhovno sodišče RS · 8. 12. 2015
V skladu s 3. alinejo drugega odstavka 38. člena ZZ je pristojni organ zavoda dolžan razrešiti direktorja, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi. Tožnik v zvezi z zaposlitvijo svoje soproge ni ravnal v skladu s predpisi. Tako ni ravnal v skladu z prvim odstavkom 23. člena takrat veljavnega ZDR. Ta je določal, da mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto, pri čemer rok za prijavo ne sme biti krajši od petih dni. Tožnik je pri sklepanju druge, tretje, četrte in pete pogodbe o zaposlitvi s svojo soprogo ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 183. člena ZUJF, ker pred sklenitvijo teh pogodb ni pridobil soglasja Sveta tožene stranke, prav tako pa tudi ni imel soglasja pristojnega ministra. Predpis, ki ga je tožnik kršil v zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi je določba 38. člena ZIntPK. Ta določa, da mora uradna oseba, ki med izvajanjem službe ali funkcije ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima pa komisij
- VDSS sodba Pdp 300/2015Višje delovno in socialno sodišče · 19. 11. 2015
Tožena stranka ni dokazala, da je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadomeščanje začasno odsotnega delavca (zaradi porodniškega dopusta). Tožena stranka je namreč s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto muzejski tehnik, kar pomeni, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi in opravljal delo na drugem delovnem mestu, kot začasno odsotna delavka, ki je opravljala delo vodje finančno računovodske službe. Gre za dve popolnoma različni delovni mesti, pri čemer tožnik tudi ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu vodja finančno računovodske službe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo delovno razmerje med pravdnima strankama sklenjeno za določen čas v nasprotju z zakonom in da se posledično šteje, da je tožnik pri toženi stranki sklenil delovno razmerje za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
- VDSS sodba Pdp 1467/2014Višje delovno in socialno sodišče · 14. 5. 2015
Tožnica je bila s sklepom predčasno razrešena s funkcije generalne direktorice tožene stranke (javnega zavoda), s tem datumom pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi. Glede na prvo alinejo 77. člena ZDR-1 toženi stranki ni bilo treba odpovedati tožničine pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico, temveč je zadoščalo obvestilo o poteku časa, za katerega je bila ta pogodba sklenjena oziroma o prenehanju razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Tožnici je zato delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo s potekom pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico.
- VDSS sodba Pdp 723/2014Višje delovno in socialno sodišče · 12. 2. 2015
Tožnik (ravnatelj šole) je kršil določbe 38. člena ZZ s tem, da je s svojo soprogo sklenil pet pogodb o zaposlitvi. V zvezi s prvo pogodbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo ugotovil, da tožena stranka ni objavila delovnega mesta knjižničar, delovnega mesta korepetitor baleta pa ni objavila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZDR. V skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZDR mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Zato je bil tožnik pravilno in zakonito razrešen z delovnega mesta ravnatelja tožene stranke, posledično pa mu je bila tudi zakonito podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V skladu s 1. odstavkom 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo, razen če z drugim zakonom ni določeno drugače. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen če bi bilo nevarno odlašati. Zaposlovanje so