VSRS sodba VIII Ips 6/2016

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 1. 2014 nezakonita in se odpravi ter da se toženi stranki naloži, da tožniku za obdobje od 21. 3. 2014 do 25. 8. 2014 obračuna mesečno plačo v višini 3.500,00 EUR bruto, od tega zneska plača vse davke in prispevke ter tožniku izplača neto znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega šestnajstega dne v mesecu do plačila, mu plača odškodnino v višini 42.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje ter mu povrne stroške postopka. Odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitve, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi organizacijske narave, ker je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik. Zavrnilo je tožnikove trditve, da mu je bila odpoved dana, ker je opozarjal na nepravilnosti in da je bila reorganizacija le navidezna.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih je zavrnilo tožnikov ugovor, da je odpoved nezakonita, ker je bila napisana še pred formalno spremembo Akta o sistemizaciji. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni navidezna, tožena stranka je na področju prodaje ukinila devet delovnih mest, šestim delavcem je ponudila zaposlitve na novih delovnih mestih, delo treh delavcev (med njimi tudi tožnika) pa je postalo nepotrebno.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, ker sodišče od tožene stranke ni zahtevalo, da po edicijski dolžnosti predloži pogodbe z družbama A. in B. in ker je višje sodišče odločilo, da ne bo upoštevalo obeh pogodb, ki jih je potem skupaj s pritožbo predložil tožnik. Zmotna uporaba materialnega prava je podana, ker je sodišče zmotno presodilo, da je bilo delovno mesto vodje prodaje tuje blagovne znamke ukinjeno in ker je zmotno uporabilo določbe 91. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Do dejanske reorganizacije sploh ni prišlo, saj je tožena stranka odprla novo delovno mesto direktorja področja razvoja novih produktov in designa, ki po svoji funkciji povsem ustreza delovnemu mestu, ki ga je zasedal tožnik. Sodišče ne bi smelo dopustiti diskriminacije tožnika na ta način, da je tožena stranka na delovno mesto, za katerega je tožnik izpolnjeval vse pogoje, zaposlila C. C., ki pogojev ni izpolnjeval. Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je za odločitev v tem sporu irelevantno ali je C. C. izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta direktorja področja razvoja novih produktov in designa. Tožnik je bil diskriminiran, saj se interni akti niso uporabljali enako za vse zaposlene pri toženi stranki. Dokazno breme v zvezi z diskriminacijo je bilo na toženi stranki.

4Tožena stranka je odgovorila na revizijo. Prerekala je revizijske navedbe in predlagala, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP naj bi bila podana, ker sodišče ni obrazložilo zakaj ni izvedlo dokaza s predložitvijo pogodb z družbama A. in B. Tožnik je namreč predlagal, da sodišče prve stopnje na podlagi 227. člena ZPP toženi stranki naloži predložitev navedenih listin. Sodišče druge stopnje je v 7. točki obrazložitve pojasnilo, zakaj šteje, da sodišče prve stopnje teh dokazov ni bilo dolžno izvesti in da posledično ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. oziroma 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišču druge stopnje tako ni možno očitati zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako ne tega, da ni odgovorilo na pritožbeno uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 227. člena ZPP. Tožnik do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo sploh ni pojasnil kaj želi dokazati z navedenim dokaznim predlogom, šele kasneje pa je pojasnjeval, da bi bilo iz pogodb razvidno, da je bil tožnik njihov sopodpisnik, kar pa sploh ne more biti odločilno dejstvo v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Prav tako je tožnik šele v reviziji navedel, da naj bi navedeni pogodbi dokazovali, da je tožnik imel vodstvena pooblastila in da je zato izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta vodje področja razvoja novih produktov in designa, kar prav tako ni odločilno dejstvo v tem sporu.

8Neutemeljeno je revizijsko stališče, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, ker sodišče druge stopnje ni upoštevalo pogodbe med družbo A. in toženo stranko, ki jo je tožnik priložil k dopolnitvi pritožbe. Ta dopolnitev je bila vložena po izteku pritožbenega roka in že zato sodišče druge stopnje te dopolnitve in priložene pogodbe ni moglo upoštevati. Razen tega gre za listino v tujem jeziku, tožnik pa ni priložil njenega prevoda.

9Vrhovno sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, saj revizije ni možno vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tako je vezano tudi na ugotovitev, da je bilo ukinjeno delovno mesto vodje prodaje, ki ga je zasedal tožnik. Prav tako je vezano na ugotovitev, da ukinitev delovnega mesta ni bila le navidezna, da se je področje prodaje, ki je bilo do leta 2014 samostojna dejavnost v organizacijski strukturi tožene stranke, razdelilo na dva na novo ustanovljena sektorja, posledično pa so bila ukinjena vsa delovna mesta (tudi tožnikovo) na področju prodaje. Navedbo, da je sodišče „zmotno presodilo, da je bilo delovno mesto vodje prodaje tuje blagovne znamke ukinjeno“, tožnik sicer uveljavlja kot zmotno uporabo materialnega prava, vendar gre v resnici za na revizijski stopnji nedopustno, uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

10Ob ugotovitvi, da je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik in da ukinitev ni bila navidezna je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela vodje prodaje pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V skladu z navedeno določbo je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov.

11Zmotno je revizijsko stališče, da je odpoved nezakonita, ker tožena stranka tožniku na podlagi 91. člena ZDR-1 istočasno z odpovedjo ni ponudila sklenitve nove pogodbe za delovno mesto direktorja področja razvoja novih produktov in designa. Tožnik navaja, da je za to delovno mesto izpolnjeval vse pogoje, tožena stranka pa ga je kljub temu ponudila C. C., ki teh pogojev ni izpolnjeval. Obveznost delodajalca, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji in da mu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, če takšna možnost obstaja, je bila določena v prej veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami). Vendar pa v času odpovedi ta zakon ni več veljal, zato je zakonitost izpodbijane odpovedi potrebno presojati na podlagi določb ZDR-1, ki pa takšne obveznosti delodajalca ne določa. Zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi tako ne more biti odvisna od tega, ali bi tožena stranka novo pogodbo o zaposlitvi namesto C. C. lahko ponudila tožniku.

12Prav tako ni bistveno ali je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi napisana še preden se je tožena stranka s sindikatom posvetovala o novi organiziranosti in še preden je bila 4. 2. 2014 formalno sprejeta dopolnitev Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je bil sklep uprave tožene stranke z dne 21. 1. 2014 o tem, da se ukineta sektor prodaje lastne blagovne znamke in trgovine in sektor prodaje tujim blagovnim znamkam ter več delovnih mest med njimi tudi delovno mesto vodje prodaje. Sodišče druge stopnje se utemeljeno sklicuje na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, razvidno iz sodb VIII Ips 224/2012 z dne 18. 12. 2012 in VIII Ips 132/2011 z dne 2. 9. 2013, po kateri formalna sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta ne predstavljata nujnega pogoja za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

13Predmet tega spora je zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato se revizija neutemeljeno zavzema za to, da bi sodišče moralo ugotavljati ali je C. C. izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta direktorja področja razvoja novih produktov in designa, ki je bilo ustanovljeno na podlagi sklepa uprave o reorganizaciji delovnega procesa. Celo v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da C. C. ni izpolnjeval pogojev za zasedbo tega delovnega mesta, to ne bi vplivalo na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem v zvezi se tožnik neutemeljeno sklicuje na kršitev prepovedi diskriminacije, ker se pogoj VII. stopnje izobrazbe, ki ga tožnik sicer izpolnjuje, ni zahteval tudi od C. C. Predmet presoje tega individualnega delovnega spora je zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku in ne postopek zaposlitve C. C. na delovnem mestu direktorja področja razvoja novih produktov in designa.

14Vrhovno sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljena razloga nista podana, zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.