VSRS Sklep Cpg 11/2016

I. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlog nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka se zavrne.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Predlagatelj je 8. 6. 2015 na Okrožno sodišče v Kranju vložil predlog za razglasitev izvršljivosti sodbe Okrajnega sodišča v Celovcu C 162/14 z dne 17. 12. 2014. S sodbo je bilo nasprotnemu udeležencu naloženo plačilo 88.318,26 EUR s pripadki.

2Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom I R

333/2015

z dne 23. 7. 2015 sodbo Okrajnega sodišča v Celovcu C 162/14 z dne 17. 12. 2014 razglasilo za izvršljivo. Nasprotnemu udeležencu je naložilo povračilo stroškov postopka predlagatelja v znesku 296,91 EUR. Zoper ta sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor. Okrožno sodišče v Kranju ga je z izpodbijanim sklepom zavrnilo (točka I izreka sklepa). Zavrnilo je tudi predlog nasprotnega udeleženca, da se postopek razglasitve izvršljivosti tuje sodne odločbe prekine do zaključka postopka pred deželnim sodiščem v Celovcu, ki se vodi pod opr. št. 729 Landesgerich Klagenfurt 077 CG 12/2015h, na podlagi tožbe z dne 19. 3. 2015 (točka II izreka sklepa). Odločilo je, da mora nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti nadaljnje stroške tega postopka v znesku 22,95 EUR (točka III izreka sklepa).

3Zoper odločitev sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in

111členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP)

. Vrhovnemu sodišču podredno predlaga, da postopek razglasitve izvršljivosti tuje sodne odločbe prekine do zaključka postopka pred deželnim sodiščem v Celovcu, ki se vodi pod opr. št. 729 Landesgerich Klagenfurt 077 CG 12/2015h.

4Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6O priznanju sodbe Okrajnega sodišča v Celovcu C 162/14 z dne 17. 12. 2014 je treba odločiti po pravilih Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti, priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba št. 44/2001) (1).

7Nasprotni udeleženec sodišču prve stopnje očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo po 34. in 35. členu Uredbe št. 44/2001. Navaja, da sodišče ne bi smelo razglasiti za izvršljive sodbe avstrijskega sodišča, ker mu sodišče v Avstriji ni dovolilo ugovora nekvalitetno dobavljenega blaga. Poleg tega je bil v postopku predložen zgolj prevod izreka sodbe, katere razglasitev izvršljivosti se zahteva, zaradi česar sodišče iz besedila obrazložitve sodbe ni moglo ugotoviti, ali bi bila razglasitev izvršljivosti v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.

8Pavšalno navedbo, da nasprotnemu udeležencu sodišče v Avstriji ni dovolilo ugovora slabe kvalitete dobavljenega blaga, je mogoče razumeti kot očitek neenake obravnave strank v postopku in s tem kršitev načela kontradiktornosti. Lahko pa pomeni tudi očitek vsebinskega neupoštevanja ugovora v smislu njegove zavrnitve. V obeh primerih očitek ne vpliva na pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu.

9V primeru, da navedba nasprotnega udeleženca meri na neenako obravnavanje

strank v postopku, je treba upoštevati določbo 2. točke 34. člena Uredbe št. 44/2001. Ta določa, da se sodna odločba ne prizna, če tožencu, ki se ni

spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost. Skladno z navedeno določbo kršitev načela kontradiktornosti tako ni zadržek za priznanje tuje sodne odločbe ali priznanje njene izvršljivosti (2), če toženec v državi izvora ni izkoristil možnosti pravnega sredstva zoper to kršitev. Ker se nasprotni udeleženec zoper odločitev avstrijskega sodišča v sodbi, ki je predmet postopka razglasitve izvršljivosti, ni pritožil, se na nezmožnost uveljavitve ugovora in s tem povezane očitane procesne kršitve v postopku razglasitve izvršljivosti sodbe ne more več sklicevati.

10Prav tako je neutemeljen ugovor nasprotnega udeleženca, če ta meri na zmotnost odločitve avstrijskega sodišča o njegovem ugovoru slabe kvalitete blaga. Skladno z določbo drugega odstavka 45. člena Uredbe št. 44/2011 tuje sodne odločbe pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine. Navedeno pomeni, da vsebinsko nestrinjanje s sprejeto odločitvijo avstrijskega sodišča, ki ni ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca glede slabe kvalitete dobavljenega blaga, ne more predstavljati razloga za zavrnitev razglasitve izvršljivosti tuje sodne odločbe.

11Pogoje za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe določa 53. člen Uredbe št. 44/2001. Formalna pogoja, ki morata biti izpolnjena za razglasitev izvršljivosti, sta dva. Da je predlagatelj priložil sodno odločbo in da je tej predložil potrdilo, ki ga skladno s 54. členom izda sodišče države izvora. Uredba št. 44/2001 ne zahteva, da bi bila tuja sodna odločba prevedena v jezik države priznanja. Sodišču države priznanja „zgolj“ omogoča, da takšen prevod zahteva, če presodi, da je ta potreben za odločitev v zadevi (drugi odstavek 55. člena Uredbe št. 44/2001). Takšna ureditev zasleduje cilj prostega pretoka sodnih odločb in s tem povezanega načela učinkovitosti in hitrosti postopka. Z

namenom, da se sodišče države priznanja seznani z vsemi relevantnimi okoliščinami zadeve, uredba predpisuje uporabo standardnega obrazca po 54. členu (priloga V Uredbe št. 44/2001). Njegova vsebina je predpisana in prevedena v vse uradne jezike Evropske Unije, zaradi česar je prevod sodne odločbe (praviloma) nepotreben in zaradi tega postopek njenega priznanja poenostavljen (3).

12Sodišče v postopku razglasitve izvršljivosti tuje sodne odločbe v prvi fazi postopka preveri zgolj izpolnjenost formalnih predpostavk po 53. členu Uredbe št. 44/2001. Vsebinski preizkus odločbe po 34. in 35. členu Uredbe, sodišče opravi šele, če stranka vloži ugovor zoper sklep o razglasitvi izvršljivosti. Kadar mora sodišče pri presoji navedb v ugovornem ali pritožbenem postopku opraviti vsebinski preizkus združljivosti odločitve tujega sodišča z javnim redom države, načelo kontradiktornosti postopka terja predložitev prevoda sodne odločbe (4). Če pa so ugovorne ali pritožbene navedbe stranke takšne narave, da je očitno, da ne morejo utemeljiti zavrnitve predloga za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe, kot je to v obravnavanem primeru, se predložitev prevoda obrazložitve sodne odločbe izkaže kot nepotrebna.

13Neutemeljen je tudi predlog nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka izvršljivosti tuje sodne odločbe. Pogoje za prekinitev določa 46. člen Uredbe št. 44/2001. Sodišče, ki odloča o pravnih sredstvih zoper razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe, lahko na zahtevo dolžnika prekine postopek, če je bilo v državi članici izvora zoper to odločbo vloženo redno pravno sredstvo. Pojem rednega pravnega sredstva po 46. členu Uredbe št. 44/2001 je neodvisen od njegovega poimenovanja v državi članici izvora ali državi članici priznanja ter terja evroavtonomno razlago. Kot redno pravno sredstvo se upošteva vsako pravno sredstvo, katerega rezultat lahko pomeni razveljavitev ali spremembo odločitve, sprejete v sodni odločbi, ki je predmet postopka priznanja izvršljivosti, ter vložitev katerega je zamejena z rokom, ki teče od izdaje sodne odločbe (5). Tožba, ki jo je nasprotni udeleženec vložil zaradi povračila škode, ki mu je nastala iz razloga slabe kvalitete dobavljenega blaga, teh pogojev ne izpolnjuje.

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka (III. točka izreka) temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP v zvezi s 111. členom ZMZPP.

----

(1) UL L 012 z dne16. 1. 2001 in UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42.

(2) Skladno z določbo 45. člena Uredbe št. 44/2001 razlogi za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe veljajo tudi za zavrnitev razglasitve njene izvršljivosti.

(3) Magnus U., Mankowski P. (ured.), Brussels I regulation, Sellier european law publishers, 2007, str. 688.

(4) Simmons T., Hausmann R.(ured.), Brüssel I-Verordnung, Kommentar zur VO (EG) 44/2001 und zum Übereinkommen von Lugano, IPR, München 2012, str. 953.

(5) Sodba Sodišča EU v zadevi Industrial Diamond Supplies proti Luigi Riva z dne 22. 11. 1977, Case 43/77, točka 42 obrazložitve.