UPRS sodba IV U 141/2015

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za kulturo, številka 6110-525/2015 z dne 2. 6. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je odločeno, da se zavrne sofinanciranje projekta prijavitelja: A.A. (tožnik v tem sporu) z naslovom „B.“. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je na projektni razpis na področju glasbene umetnosti prispelo 318 vlog. 18 jih je bilo zavrženih, 300 vlog prispelih na razpis je bilo popolnih in pravočasnih, njihovi prijavitelji pa so izpolnjevali razpisne pogoje. Prijavitelj - tožnik je na projektni razpis podal vlogo za sofinanciranje projekta na področju glasbene umetnosti. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila vloga prijavitelja pravočasna in popolna in izpolnjuje razpisne pogoje navedene v točki 6 razpisnega besedilo. To vlogo je v skladu z Zakonom in Pravilnikom obravnavala in ocenila strokovna pristojna Komisija za področje glasbene umetnosti (v nadaljevanju Komisija). Upoštevani so bili kriteriji določeni v točki 8.2 razpisnega besedila. Skladno z 9. točko razpisnega besedila je najvišje možno število prejetih točk za projekt 100 točk. Financirani so lahko projekti, ki prejmejo najmanj 81 točk oziroma 90 točk za podpodročje Delovne štipendije. Količina odobrenih sredstev za projekt je odvisna od skupne višine prejetih točk (od 81 do 100 točk), obsega realne finančne zahtevnosti projekta ter okvir sredstev, ki so namenjene razpisu. Navedeni projekt je prejel 78 točk po posameznih kriterijih navedenih v splošnih kriterijih v točki 8.1. razpisnega besedila (podpodročje „avtorski projekt“): 10, 8, 17, 14, 15, 4. Točke so zapisane v zaporedju po vrstnem redu, kot so kriteriji navedeni v razpisnem besedilu. Vsaka posamezna numerična vrednost predstavlja rezultat ocene posameznega kriterija.

2Komisija je podala obrazložitev, da gre za projekt prijavitelja z odličnimi referencami. Finančna struktura projekta je ocenjena z dobro. Referenčnost izvajalcev je ocenjena z dobro. Z vidika inovativnosti in vsebinske zaokroženosti projekta je ta ocenjen z dobro, gre za avtorjevo nadaljevanje več žarnarskih projektov, v katerih spaja izkušnjo jazza z raznovrstnimi godbami in glasbeniki, vendar tokrat s POP projektom ne dosega ravni prejšnjih del. Produkcijska zahtevnost projekta je ocenjena z dobro. Z vidika pomena projekta za razvoj slovenske glasbene umetnosti je projekt ocenjen z dobro. V skladu z doseženim skupnim številom točk, strokovna komisija ne predlaga sofinanciranje projekta.

3Skladno z Obvestilom je bil prijavitelj obveščen o predlogu strokovne komisije in mu je bila dana možnost, da v skladu s 13. členom Pravilnika poda izjavo o predlogu Komisije. Na podlagi njegovih pripomb je Komisija ponovno proučila vlogo in ni spremenila mnenja. Projekt je bil presojan enakovredno z ostalimi vlogami, prispelimi na razpis, po istih kriterijih in enotnih merilih in metodologiji ocenjevanja. Meje točk, potrebnih za sofinanciranje, projekt ni dosegel.

4Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistveno kršitev določb upravnega postopka in napačno uporabo materialnega prava. V uvodu navaja razloge tožene stranke v obrazložitvi svoje odločitve. Navaja kriterije za sofinanciranje iz proračuna, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji in možno število doseženih točk pri posameznem kriteriju. Glede na to, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja samo navedba posameznega kriterija in v obrazložitvi je zapisano pri posameznem kriteriju samo to, da gre za projekt z odločnimi referencami ali da je ocenjen z dobro (6 kriterijev), je jasno, da tožena stranka v obrazložitvi ne poda nobenega razloga, zakaj je bilo tožniku dodeljeno takšno število točk po posameznih merilih, kakor mu je bilo dodeljeno. Samo iz pavšalnega sklicevanja na oceno dobro ni mogoče razbrati razlogov za dosego točk in posledično zavrnitev vloge tožene stranke. Tožnik je že v pisni izjavi poudaril zahtevo po podrobni obrazložitvi točkovanja, ki pa ga tožena stranka ni podala. Tožniku ni bilo pojasnjeno, zakaj je pri drugem kriteriju prejel 2 točki manj, kot je bilo možno število, niti kje je te točke izgubil, niti zakaj jih je izgubil. Enako je pri ocenjevanju tretjega kriterija, kjer je tožnik prejel 3 točke manj, kot mu je dejansko pripadalo, spet brez obrazložitve. Pri četrtem kriteriju je prejel 6 točk manj, zakaj tako, mu ni bilo obrazloženo. Enako je pri petem kriteriju, kjer je prejel 5 točk manj od možnih, ponovno brez obrazložitve, čeprav je šlo za projekt na katerem je sodelovalo 34 ljudi iz 6 držav, od tega 12 vokalistov in je šlo za produkcijsko izredno zahteven projekt. Enako velja za šesti kriterij, kjer je ponovno prejel 6 točk manj od možnih brez vsake obrazložitve. Sklicuje se v izogib ponavljanju na svoje že podane pripombe glede ugotovljenega dejanskega stanja pri posameznem kriteriju.

5Izpodbijana odločba je povsem neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti, obrazložitev ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov iz 214. člena ZUP. Samo obrazložitev izpodbijane odločbe z navedbo „dobro“ ne zadosti standardu po obrazložitvi, ki jih to določilo zahteva po 5. in 6. točki prvega odstavka.

6V razpisni dokumentaciji pri posameznih kriterijih ni nikjer navedeno, da bi se ocenjevalo z oceno dobro, sploh pa kaj ta ocena predstavlja ali je to 15, 16 ali morda 10 točk. Izpostavlja, da je bil njegov projekt pri štirih kriterijih (3, 4, 5 in 6) ocenjen z dobro, prejel pa je različno število točk in sicer 17, 14, 15 in 14, pri čemer je bilo pri vseh kriterijih možnih enako število točk (20 točk). V razpisni dokumentaciji tožena stranka ni imela nobene podlage, da bi pri posameznem kriteriju sploh uporabila nižje število točk od števila možnih točk. Iz dokumentacije nedvomno izhaja, da v kolikor določen projekt izpolnjuje zahteve določenega kriterije, prejme določeno število vseh možnih točk (torej 10 od 10 oziroma 20 od 20). V nadaljevanju se sklicuje na upravno sodno prakso v sodbi I U 103/2011 z dne 15. 9. 2011, da obrazložitev omogoča preizkus odločitve s tem, da navedene konkretne razloge in okoliščine na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni program izpolnjuje vsakega od razpisanih kriterijev posebej. S tem je zadoščeno tožnikovi ustavni pravici iz 22. člena Ustave, ki zagotavlja nepristranski in pošten postopek. Tudi subjektivna merila je treba obrazložiti, saj morajo na strani ocenjevalca obstajati nekakšni razlogi za njihovo odločitev, četudi so subjektivni. Tudi če bi imela tožena stranka pravico, da odloča po prostem preudarku, pa te pravice nima, bi morala v skladu z določilom petega odstavka 214. člena ZUP v obrazložitvi posebej navesti zakaj je tako odločila in kako je uporabila obseg in namen prostega preudarka.

7Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka 15. dnevnega paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

8Tožena stranka v odgovoru na tožbo še enkrat navaja vse predpise, na podlagi katerih je bilo odločeno, celoten potek postopka ter podaja obsežnejše razloge strokovne službe in Komisije glede doseženega števila točk po posameznih kriterijih. Dodaja še, da je tožnik v obdobju zadnjih nekaj let redno prejemal sofinanciranje tožene stranke, bodisi z izvedbo kulturnih projektov ali v obliki delovne štipendije. Tožena stranka pri financiranju zasleduje javni interes v skladu z zavezujočim Nacionalnim programom za kulturo, tudi načela razpršenosti, dostopnosti in vrhunskosti in ne more pristajati na financiranje samo nekaterih ustvarjalcev po načelu inercije, ampak je razpis vsako let odprt za vse prijavitelje pod enakimi pogoji. Glede na to, da je tožnik navedel, da projekt „B.“ ni bil sprejet v sofinanciranje tudi pri drugih institucijah in zavodih (RTV, Cankarjev dom), tožena stranka opozarja na možnost, da zavrnitev le potrjuje odločitev Komisije za glasbeno umetnost pri toženi stranki. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9Tožba je utemeljena.

10Iz določb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) je razvidno, da zakon prijavitelju zagotavlja pravico, da pod enakimi pogoji sodeluje na razpisu in se poteguje za sredstva, ki so za ta razpis na razpolago. Ker gre za omejena sredstva (prim. 1. alineja 1. odstavka 114. člena ZUJIK), ima to lahko za posledico, da prijavitelj kljub ugodnemu točkovanju oz. vrednotenju njegovega projekta ne bo prejel vseh sredstev, ki jih je v vlogi navedel kot potrebna za izvedbo svojega projekta. Tako je v skladu z določbo 5. odstavka 94. člena ZUJIK tožba v upravnem sporu, vložena v zvezi s postopkom javnega razpisa, dovoljena le zaradi bistvenih kršitev postopka, ki vplivajo na zakonitost odločitve. Glede na navedeni obseg kršitev, ki jih je mogoče uveljavljati s tožbo v upravnem sporu, so za odločitev v obravnavani zadevi pomembne tožbene navedbe, s katerimi tožnik izraža pomisleke v zvezi z vrednotenjem njegovega projekta s področja glasbene umetnosti (avtorski projekt) pri petih kriterijih (od šestih) javnega razpisa, glede na to, da točkovanje le-teh ni obrazloženo.

11V postopku ocenjevanja in vrednotenja prispelih vlog mora Komisija pripraviti poročilo, v katerem morajo biti med drugim natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih projektov in predlog, kateri projekti se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo (3. odstavek 119. člena ZUJIK). Tudi po 12. členu Pravilnika mora poročilo Komisije vsebovati obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev projekta, iz obrazložitve pa mora biti razvidna tudi povezava med kriteriji razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev. Navedeno pomeni, da mora že poročilo komisije vsebovati vsebinske razloge o tem, na kakšen način oz. kaj je bilo upoštevano pri vrednotenju projekta po posameznih kriterijih, kar je pomembno zaradi obveščanja prijaviteljev o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (1. odstavek 13. člena Pravilnika). Na tako Obvestilo ima namreč predlagatelj možnost podati izjavo, ki jo mora obravnavati Komisija in oblikovati končni predlog sofinanciranja projektov (2. odstavek istega člena). Ta mora vsebovati dosežene točke, pisno utemeljitev predloga, povzetek izjave predlagatelja in stališče Komisije do te izjave (1. odstavek 14. člena Pravilnika). Na podlagi tako oblikovanega končnega predloga ministrica izda odločbo o financiranju projektov (15. člen Pravilnika). Ta odločba mora biti obrazložena (3. odstavek 210. člena v zvezi s 1. odstavkom 214. člena ZUP).

12V zadevi je sporno vrednotenje tožnikovega projekta po petih od šestih razpisnih kriterijih (za prvi kriterij je prejel možnih 10 točk) javnega razpisa za področje glasbene umetnosti (8.2 in 8.2.5 točka javnega razpisa). Kot je razvidno iz tožnikove izjave z dne 25. 5. 2015 na prejeto obvestilo, ki se nahaja v upravnih spisih, je v njej - enako kot v tožbi - zatrjeval prenizko točkovanje pri petih kriterijih in za to navajal tudi razloge. Na te njegove pomisleke tožena stranka ni odgovorila oziroma v izpodbijani odločbi navaja samo, da je Komisija ponovno proučila vlogo prijavitelja in ni spremenila mnenja.

13Takšna obrazložitev pa je pomanjkljiva in v spornem delu - glede točkovanja projekta pri petih v tožbi navedenih kriterijih - ne omogoča preizkusa, ali so bili pri ocenjevanju očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja. Čeprav tožena stranka v odgovoru na tožbo podrobno navaja okoliščine, ki so bile upoštevane pri ocenjevanju, te pomanjkljivosti same odločbe ne more odpraviti, kar pomeni, da so bila v postopku bistveno kršena pravila postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP. Sodišče še pojasnjuje, kar sicer v tem upravnem sporu zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni relevantno, da stranka v upravnem sporu lahko uspešno izpodbija oceno le, če ta temelji na kršitvah kriterijev vrednotenja, ki so ugotovljive oz. zaznavne že na prvi pogled, torej očitne, ne pa zaradi vsakršnega nestrinjanja z oceno.

14Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

15Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek, ker je tožnika zastopala odvetnica, ki je davčni zavezanec, poviša še za 22% DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).