UPRS sklep I U 1569/2015

I. Postopek, ki je bil prekinjen od 21. 3. 2016 se s 22. 4. 2016 nadaljuje.

II. Tožba se zavrže.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

1Tožeča stranka je po svojem takratnem pooblaščencu odvetniku A.A. vložila tožbo v uvodoma navedenem upravnem sporu.

2V nadaljevanju je sodišče z vpogledom v podatke Sodnega registra in v podatke na spletni strani AJPES ugotovilo, da je bil med upravnim sporom nad tožečo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St B. ustavljen postopek prisilne likvidacije in začet stečajni postopek. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan C.C. Oklic o začetku stečajnega postopka je bil objavljen 21. 3. 2016. Sodišče je zato dne 6. 4. 2016 sprejelo sklep, da je postopek v tem upravnem sporu prekinjen od 21. 3. 2016 dalje ter, da se bo nadaljeval, ko ga bo stečajni upravitelj prevzel.

3V nadaljevanju je stečajni upravitelj dne 22. 4. 2016 sodišču sporočil, da prevzema ta upravni spor.

4Sodišče je zato upoštevaje prvi odstavek 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklenilo tako, kot izhaja iz prvega odstavka izreka tega sklepa.

5Tožbo je potrebno zavreči.

6V tem upravnem sporu tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev Agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je ta ugotovila, da obstoji razlog za likvidacijo pravne osebe Č. d.o.o., saj navedena pravna oseba ni ravnala v skladu z odredbo Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 22. 5. 2015, ki je postala dokončna dne 21. 8. 2015. Tožeča stranka predlaga, da se omenjena odločba odpravi, njej pa povrne nastale stroške upravnega spora.

7Po mnenju sodišča tožeča stranka v navedenem upravnem sporu nima več interesa za vodenje tega upravnega spora. Na podlagi tožbe, kakršno je vložila, (izpodbojna tožba) svojega pravnega položaja ne more izboljšati tudi, če bi bilo njeni tožbi ugodeno. Odprava odločb o ugotovitvi, da pri tožniku obstojajo razlogi za likvidacijo pravne osebe, nima nobenih neposrednih posledic, ki bi lahko kakorkoli vplivale na tožnikov položaj subjekta v stečajnem postopku. Razlogi za začetek postopke prisilne likvidacije, ki jih tožnik dejansko izpodbija s tožbo, so pravne narave in se navezujejo na dejstvo, da mora v Republiki Sloveniji prenehati opravljati storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti za svoje stranke, ker ni oseba, ki bi to storitev lahko opravljala (prvi, drugi ali tretji odstavek 32. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov - v nadaljevanju ZTFI), niti ne predstavlja osebe iz prvega odstavka 34. člena ZTFI. Razlog za začetek stečajnega postopka pa je insolventnost družbe, torej tak gospodarski, finančni in premoženjski položaj družbe, zaradi katerega svojih obveznosti ne more pravočasno in v celoti poplačati. Likvidacijski postopek, ki se uvede zaradi pravnih razlogov, predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka, za razliko od začetka stečajnega postopka, ki temelji na ekonomski neustreznosti pravnega subjekta.

8Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil v postopku prisilne likvidacije nad tožnikom pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ustavljen postopek prisilne likvidacije ter začet stečajni postopek nad tožnikom iz razloga iz drugega odstavka 423. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj je likvidacijski upravitelj zaradi insolventnosti pravne osebe predlagal začetek stečajnega postopka. Tožnik torej ne izkazuje (več) pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne more več izboljšati tudi, če bi sodišče vsebinsko odločalo o njegovi tožbi.

9Tožnikovo tožbo je bilo zato potrebno na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavreči.

10Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.