VSL sklep IV Cp 1412/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijan sklep.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe ter stike med tožnikom in mladoletno hčerko A. A. začasno določilo tako, da so potekali od ponedeljka od 8.00 ure, ko jo je tožnik prevzel na domu matere, do srede do 18.00 ure, ko jo je pripeljal na dom matere. Začasno je uredilo tudi izvrševanje stikov preko praznikov ter za primer kršitve začasne odredbe določilo denarno kazen v višini 500,00 EUR. Proti takšni odločitvi je toženka vložila ugovor iz razlogov, da izdaja začasne odredbe ni bila upravičena ter da sodišče ni pojasnilo, zakaj je urejalo tudi stike med prazniki in denarno kazen. V ugovornem postopku je med drugim navajala, da tožnik stikov v skladu z izdano začasno odredbo ni izvrševal ter da hči v času stikov s tožnikom ni obiskovala vrtca. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru toženke delno ugodilo in sklep o začasni odredbi spremenilo tako, da stiki potekajo vsak petek, soboto in nedeljo, in sicer od petka od 17.00 ure, ko tožnik hčer prevzame na domu matere, do nedelje do 18.00 ure, ko jo pripelje na dom matere. Odločitev iz začasne odredbe, da mladoletna A. A. praznike preživlja izmenjaje pri enem in drugem staršu, je obdržalo v veljavi, prav tako odločitev, da se za primer kršitve začasne odredbe strankama izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR.

2Zoper navedeni sklep se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Predlaga, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče brez obveščanja strank izvajalo dokaze, saj je pridobilo mnenje Centra za socialno delo (CSD) z dne 3. 3. 2016 ter delno oceno oziroma mnenje izvedenke B. B. Sodna odločba se je na te listine oprla, čeprav strankama niso bile posredovane in tako nista imeli možnosti, da bi se do njih opredelili. Poleg tega sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti na stališče sodne izvedenke, ki sploh še ni izvedensko mnenje, saj je izvedenka otroka spoznala šele kasneje, 23. 3. 2016. Nadalje poudarja, da se v družinskih postopkih regulacijske začasne odredbe smejo izdati le, kadar je to nujno potrebno in so podani izjemni razlogi. Za izdajo začasne odredbe v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji, saj ni šlo ne za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem, ne za nevarnost nastanka težko nadomestljive škode. Meni, da je obseg stikov, ki so določeni vsak vikend in vse praznike, preširok in bolj v korist očetu kot otroku in njegovi materi. Sodišče bi moralo upoštevati tudi zapisnik CSD, ki ga je predložila toženka in iz katerega izhaja, da je deklica v izjemno občutljivi razvojni fazi in vzpostavlja stalnost objekta. Namesto da bi odločalo o koristi otroka, je poudarilo pravice očeta. Gre za nepremišljeno situacijo, ki predstavlja izjemno škodo za otrokov razvoj.

3Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Osnovna usmeritev našega družinskega prava je, da je treba upoštevati in zagotavljati korist otroka v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen, torej tudi pri odločanju sodišča o otrokovih stikih s staršema. V otrokovo korist je, da ima stike z obema staršema. Prav tako imata oba starša pravico do stikov z otrokom (prvi odstavek 106. člena ZZZDR(2)). Po drugem odstavku 106. člena ZZZDR mora tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila izdaja začasne odredbe o ureditvi stikov v obravnavani zadevi potrebna, saj so jo narekovale ugotovitve, da stiki tožnika z otrokom niso bili redni in predvidljivi, temveč v veliki meri odvisni od samovolje toženke. Ker je za otrokov razvoj obstoj stikov z obema staršema izjemnega pomena, saj se preko stikov ohranja občutek čustvene navezanosti, povezanosti in medsebojne pripadnosti, je toženkino onemogočanje stikov terjalo takojšen odziv sodišča. Daljša odsotnost stikov bi lahko privedla do močno oslabljene ali celo pretrgane čustvene vezi med tožnikom in otrokom, kar bi tako za otroka, kot tudi za tožnika predstavljalo težko nadomestljivo škodo. Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče izdalo začasno odredbo, s katero je določilo stike mld. deklice z očetom.

6Sodišče prve stopnje je z odločitvijo o ugovoru zgolj modificiralo svojo odločitev o poteku stikov in pri tem upoštevalo navedbe toženke v ugovoru, da tožnik stikov po začasni odredbi zaradi službenih obveznosti ne more izvrševati ter da v času stikov s tožnikom hčerka ne obiskuje vrtca. Na podlagi teh je potek stikov spremenilo tako, da jih je določilo med vikendi, kar bo hčerki omogočilo nemoteno obiskovanje vrtca in zadostitev potreb po redu in stabilnosti.

7Neutemeljeno pritožnica sodišču prve stopnje očita kršitev postopkovnih določb zaradi dejstva, da je brez obveščanja strank pridobilo mnenje CSD z dne 3. 3. 2016 ter izvedenke B. B. Sodišče namreč lahko v sporih iz razmerij med starši in otroki izvaja dokaze tudi po uradni dolžnosti in o tem ni dolžno vnaprej obveščati pravdnih strank. Sicer pa iz omenjenega mnenja CSD ne izhajajo nikakršna nova dejstva ali ugotovitve, temveč zgolj ocena, da je obiskovanje vrtca v korist otroka, kar je nenazadnje splošno znano. Sodišče prve stopnje je mnenje CSD še istega dne po faksu poslalo pooblaščencu toženke in bi se torej toženka do mnenja lahko tudi opredelila. V skladu z načelom varovanja otrokove koristi pa je bilo tudi postopanje sodišča, ko je izvedenki naročilo, naj v primeru morebitne ugotovitve, da bi bili stiki s katerim od staršev lahko za otroka ogrožujoči, o tem nemudoma obvesti sodišče.

8Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da se sodišče ni opredelilo do navedb iz zapisnika CSD, ki ga je v spis vložila toženka in iz katerega izhaja, da je deklica trenutno v izjemno občutljivi razvojni fazi, ko vzpostavlja stalnost objekta. Tožnik morda hčerki v času teh ugotovitev res ni predstavljal zanesljive in stalne osebe, očitno zato ker nanj ni bila več navajena zaradi redkih in kratkotrajnih stikov. To ne more biti razlog za zavrnitev predloga za začasno ureditev stikov, temveč kvečjemu izkazuje nujnost takšne začasne ureditve, s katero bo mogoče ohraniti oziroma ponovno vzpostaviti občutek čustvene povezanosti in pripadnosti med deklico in tožnikom.

9Nerazumljive pa so pritožbene navedbe, da bo z začasno ureditvijo stikov otroku onemogočeno obiskovanje vrtca. Jasno je, da je bil namen spremembe začasne ureditve stikov ravno v tem, da bo deklica vrtec med tednom lahko redno obiskovala. Kako naj bi ji stiki s tožnikom, ki po novem potekajo od petka popoldan do nedelje popoldan, to onemogočali, toženka ne pojasni.

10Ker razlogi, na katere se sklicuje pritožba, niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje.

11V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških predmetnega pritožbenega postopka odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

-------------

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 69/2004 - uradno prečiščeno besedilo.