VSL sklep I Cp 1943/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep P 1672/2013 - I z dne 11. 1. 2016.

2Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je v postopku že opozarjala na svoje slabo finančno stanje, ki ga je povzročila tudi tožena stranka. Banke upnice so terjale tožečo stranko za kredit, s katerim se je okoristila tožena stranka. Tožeča stranka je imela v bilančnih postavkah terjatev do tožene stranke, ki jo je morala šele iztožiti. Tožeča stranka je umaknila tožbeni zahtevek, ker je tožena stranka prostovoljno izpolnila svoje obveznosti do banke. Sodnik v tem pravdnem postopku nima izkazanega ekonomskega znanja, da lahko oceni, ali je stranka sposobna plačati dolžno sodno takso. S tem sodišče tožeči stranki onemogoča dosego pravice na sodišču. Sodnik je že v postopku storil napako pri zahtevi za plačilo sodnih taks. Predlaga, da se vsi sklepi razveljavijo in zadeva vrne v ponovno sojenje. Prosi, da se v tem pravdnem postopku zamenja sodnika.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, delno oprosti plačila sodne takse oziroma ji lahko odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo. To velja za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če stranka nima sredstev za plačilo celotne takse in jih ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks glede pravne osebe upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Trditveno in dokazno breme o slabem gmotnem položaju je na zavezancu za plačilo sodne takse.

5Sodišče druge stopnje nima pomislekov v dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je izhajalo iz podatkov o premoženjskem stanju tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je upoštevalo višino opredmetenih sredstev in višino zalog tožeče stranke, tožeča stranka pa ni dokazala, da z zalogami ne more razpolagati, da jih ne more vnovčiti in zakaj ne. Sodišče je upoštevalo tudi podatke bilance stanja. Zaključkov sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede višine opredmetenih sredstev in višine zalog tožeče stranke, ki v mnogokratnikih presegata višino dolžne takse, in zaključkov o stanju denarnih sredstev ter bilančnem dobičku v višini 44.324,00 EUR pritožba ne izpodbija. Ob ugotovljenem je sodišče pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da dolžne sodne takse v višini 33,00 EUR ne more plačati, ne da bi s tem ogrožala svojo dejavnost. Predlog tožeče stranke za taksno oprostitev je pravilno zavrnilo.

6Tožeča stranka navaja, da je predhodno opozarjala na svoje slabo finančno stanje, kar podrobneje opisuje, in da je sodnik že v postopku storil napako pri zahtevi za plačilo sodnih taks. Te trditve so nerelevantne, saj je odločitev o predhodnem predlogu za taksno oprostitev že pravnomočna.

7Neutemeljena je navedba, da sodnik nima izkazanega ekonomskega znanja, da lahko oceni, ali je stranka sposobna plačati dolžne sodne takse. Podlaga za odločanje o taksni oprostitvi so določbe ZST-1, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, medtem ko tožeča stranka relevantnih dejanskih ugotovitev, kot že navedeno, sploh ne izpodbija.

8Končno je neutemeljen tudi predlog, da naj se zadeva obravnava pred drugim sodnikom. Sodišče druge stopnje lahko obravnavanje pred drugim sodnikom odredi takrat, ko prvostopenjsko odločitev razveljavi, v konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo (356. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

9Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).