VSL sodba I Cp 1066/2016

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 11.12.2015 ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo 38.295,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.7.2014 dalje do plačila (I. točka izreka), hkrati pa ugotovilo, da toženčeva terjatev v višini 38.295,17 EUR ne obstoji (II. točka izreka). Tožencu je naložilo tudi plačilo tožničinih pravdnih stroškov v višini 2.838,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in ugotovi obstoj njegove terjatve do tožnice, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da je do vhlevitve prišlo že 25.7.2012. Sklicuje se na 4. člen pogodbe, ki določa, da bo toženec živali pital v obdobju 8 do 13 mesecev, kar pomeni, da je pogodba veljala do 25.3.2013 oziroma do 25.8.2013 (s potekom časa pa je prenehala veljati). Ne strinja se z zaključkom, da sta se stranki dogovorili za podaljšanje veljavnosti pogodbe, in vztraja, da tovrstnega soglasja ni podal. Ker tožnica po poteku pogodbe ni odpeljala vseh govedi, je toženec lahko z vhlevljenim govedom prosto razpolagal. To se torej ni zgodilo v času veljavnosti pogodbe, po poteku pogodbe pa tožnica ni imela nobenih upravičenj do govedi. Sam je izpovedal, da je z govedom razpolagal iz razloga preprečitve še večje škode, ker tožnica kljub njegovemu pozivu preostale govedi ni prevzela. Ne drži zaključek sodišča, da toženec ni dokazal (oziroma sploh navedel), v čem naj bi bila goveda nekvalitetna. Na več mestih je izkazal, da so bila teleta slabe kvalitete in da je bil prirast občutno manjši od povprečnega (ker je za tako žival potrebna večja količina krme in živil, je zato nastalo več stroškov od pričakovanih). Določba 5. člena Pogodbe naj bi bila podana izključno v interesu tožnice, zaradi česar je neupoštevna. Gre za tipsko pogodbo, sestavljeno vnaprej s strani tožnice, ki jo je treba presojati v njegovo korist. Ker je sodišče zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca kmetijske stroke, je dejansko stanje ostalo nepojasnjeno. Rok za veljavnost pogodbe je bil bistvena sestavina, kar izhaja že iz tega, da je bil predmet pogodbe vzreja govedi, ki kot taka ne more trajati v nedogled. Opozarja na to, da sta toženec in njegov sin skladno izpovedala, da je bil M. obveščen o nameravani prodaji in se je z njo tudi strinjal. V zvezi s tem sodba nima tehtnih in obrazloženih argumentov ter je ni moč preizkusiti. Ker do njegovega razpolaganja z govedom ni prišlo tekom veljavnosti pogodbe, ampak šele po prenehanju njene veljavnosti, ko ga ni več zavezovala k ničemur, tožnica ni upravičena do nobenega plačila, še zlasti pa ne penalov.

3Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica (lastnica goveda oziroma organizatorka pitanja) zahteva od toženca (rejca goveda) povrnitev škode nastale zaradi toženčeve kršitve Pogodbe o pitanju mladega goveda z dne 9.8.2012 (v nadaljevanju pogodba), skladno s katero se je slednji zavezal, da bo kot rejec pital 63 telet. Toženec naj bi po njenih trditvah prodal govedo, katerega lastnik je bila sama, drugim kupcem, ne da bi jo o tem obvestil in ne da bi ji v sedmih dneh od njenega obvestila (čeprav bi to na podlagi pogodbenega dogovora moral storiti) zagotovil drugo živino enakovredne kakovosti. Zaradi kršitve 6. člena pogodbe vtožuje plačilo tržne vrednosti telet, zaradi kršitve navedenega člena tudi 20 % penalov od vrednosti obračunanih telet (pogodbeno kazen), zakonske zamudne obresti od dneva vhlevitve do vložitve tožbe (dejansko pogodbene obresti v višini zakonskih zamudnih obresti), to je skupaj 38.295,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.7.2014 dalje do plačila.

6Ker sodišče prve stopnje samo ugotavlja (glej 4. in 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), da je bila pogodba sestavljena (oziroma podpisana) po vhlevitvi govedi, do katere je prišlo dne 25.7.2012, so v tej smeri podani pritožbeni očitki (oziroma navajanje) brezpredmetni.

7Z ozirom na to da je (tudi v tem oziru) podalo celovito in hkrati logično (življenjsko prepričljivo) dokazno oceno (glej predvsem 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), pritožbeno sodišče sprejema dejanski zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec po prvi izhlevitvi 23 govedi decembra 2013 predlagal, da se, ker je bilo govedo manjše in je imel takrat dovolj krme, ki jo je želel porabiti, pitanje podaljša. Takrat sta stranki ustno dogovorili okvirni datum naslednje izhlevitve, in sicer konec aprila oziroma začetek maja 2014, s čimer sta sprva dogovorjeno obdobje izpolnjevanja toženčeve pogodbene obveznosti podaljšali. Zgolj z vztrajanjem pri svojih trditvah(1) oziroma neustrezno konkretiziranim nasprotovanjem zaključku sodišča prve stopnje toženec vanj ne uspe vzbuditi nobenega pomisleka.

8Okoliščina, da je bila pogodba(2) sklenjena za določen čas, nikakor ne pomeni, da je bil v 4. členu pogodbe predviden rok pitanja živali (8 – 13 mesecev) bistvena sestavina pogodbe in da je z njegovim pretekom pogodba prenehala veljati po samem zakonu (v smislu 104. člena OZ(3)). Vsaka časovna omejitev trajanja pogodbenega razmerja (pogodbeno predvideni rok izpolnitve) namreč še ne pomeni, da je pravočasnost izpolnitve bistvena sestavina pogodbe. Za tako imenovan fiksen pravni posel gre, ko se pogodbeni stranki dogovorita o tem (ko torej v tem oziru obstaja jasno izraženo soglasje njunih volj), ali ko to (jasno) izhaja že iz narave pravnega posla.(4) Da v tej zadevi ne gre za tak položaj, nakazuje že dejstvo, da je bil rok pogodbeno določen v časovnem razponu. Kot ugotavlja (opirajoč se na izpovedbo priče S. M.) sodišče prve stopnje,(5) se kmetijska zadruga o izhlevitvi odvisno od okoliščin konkretnega primera(6) (sproti) dogovarja s posameznim rejcem. Ob ugotovitvi, da je pogodba (zaradi dogovorjenega podaljšanja njenega izvajanja) veljala tudi po 25.8.2013, to pomeni, da je toženec (brez obvestila tožnice in njenega dovoljenja) teleta drugim kupcem prodal v času njene veljavnosti. Ker je torej ravnal (kot to upravičeno zaključuje sodišče prve stopnje(7)) v nasprotju s 6. členom pogodbe, je tožničin zahtevek za plačilo zneska 38.295,17 EUR v celoti utemeljen.

9Upoštevajoč da tožnica s prevzemom goveda po 25.8.2013 ni bila v zamudi, tožencu ni dolžna povrniti škode, ki naj bi mu nastala z nadaljnjim pitanjem goveda. Ugotovitev, da njegova terjatev v višini 38.295,17 EUR ne obstoji, je zato pravilna. Pogodba je bila namreč po tem datumu še vedno veljavna, toženec pa je bil skladno z njo dolžan krmiti govedo. Upoštevaje navedeno tudi ni moč slediti njegovemu pojasnjevanju, da je s prodajo govedi(8) drugim kupcem hotel preprečiti nastanek še večje škode. Njegovo stališče, da naj bi smel po nastopu tožničine zamude s prevzemom goveda (do katerega naj tožnica ne bi imela več nikakršnih upravičenj) z njim prosto razpolagati, pa je samo za sebe(9) pravno nesprejemljivo.

10Z ozirom na to, da je (kot je to razvidno tudi iz pritožbe) toženec postavitev izvedenca kmetijske stroke predlagal zaradi v pobot postavljene terjatve (in sicer za zatrjevano škodo, ki naj bi mu(10) nastala zaradi stroškov krmljenja oziroma oskrbe govedi po domnevnem prenehanju pogodbe), za katero pa je sodišče prve stopnje upravičeno ugotovilo, da (že po temelju) ne obstoji, tudi ni bilo nobene potrebe po izvedbi omenjenega dokaza. Ker je okoliščino (domnevne) slabe kvalitete telet (samo v tem oziru se nanjo sklicuje tudi v pritožbi) toženec omenjal v povezavi s trditvijo o dodatnih stroških krmljenja (oskrbe) živali (oziroma v pobot postavljeno terjatvijo), je iz predhodno navedenega razloga brezpredmetno tudi sklicevanje nanjo.(11)

11Pritožba ugotovitve sodišča prve stopnje, da toženec pred nameravano prodajo goveda drugim kupcem tožnice ni obvestil, ne uspe izpodbiti. Izpovedbi toženca in njegovega sina, češ da je tožnico o tem obvestil in da mu je ta prodajo dovolila, sta res skladni, kar pa izpodbijanega zaključka ne omaje. Sodišče prve stopnje je namreč (v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) prepričljivo pojasnilo, zakaj toženčevemu sinu ni poklonilo vere oziroma zakaj je sledilo izpovedbi priče S.M. (ki jo je ocenilo za prepričljivejšo(12)). Zato je pritožbeni očitek o neobstoju tehtnih (obrazloženih) argumentov in nemožnosti preizkusa odločitve, neutemeljen.

12Toženčevo uveljavljanje neveljavnosti 5. člena pogodbe(13) (češ da gre za tipsko pogodbo in da naj bi bilo to določilo podano izključno v tožničinem interesu) ni le neustrezno (premalo) obrazloženo, ampak predstavlja prvenstveno nedopustno pritožbeno novoto(14) (prvi odstavek 337. člen ZPP(15)).

13Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo toženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnica sama krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): In sicer da dogovor iz 4. člena pogodbe, da bo govedo pital v obdobju od 8 do 13 mesecev, pomeni, da je bil v tem členu dogovorjeni rok bistvena sestavina in je z njegovim potekom pogodba prenehala veljati.

Op. št. (2): Ker (po naravi stvari) vzreja živali ne more trajati v nedogled.

Op. št. (3): Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (4): Miha Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 568 in 569

Op. št. (5): Glej 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.

Op. št. (6): Kar je odvisno (na primer) od tega, koliko ima rejec na voljo hrane; če imajo silos odprt oziroma jim ostajajo zaloge hrane, se pitanje podaljša, da se te porabijo (glej 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).

Op. št. (7): Glej zaključke podane v 11. in 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

Op. št. (8): Ki ga po njegovih navedbah, katerih dokazni postopek ni potrdil, tožnica kljub njegovemu pozivu ni hotela prevzeti.

Op. št. (9): Ne oziraje se na vprašanje tožničine zamude (ki je tudi sicer ni bilo).

Op. št. (10): Glej njegove v odgovoru na tožbo (in v pritožbi) podane navedbe.

Op. št. (11): Čeprav se je tudi do nje (torej do trditve o slabi kvaliteti telet) sodišče prve stopnje v 8. in 9. točki obrazložitve konkretizirano opredelilo.

Op. št. (12): V zvezi z razlogi, zakaj je omenjeni priči verjelo, glej 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.

Op. št. (13): Ta (med drugim) določa, da rejec ob prevzemu v pitanje opravi količinski in kvalitetni prevzem (da je bilo temu tudi v konkretnem primeru tako, je potrdil dokazni postopek – glej predvsem 5. in 8. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).

Op. št. (14): Toženec (ki je v postopku na prvi stopnji v tem oziru - in sicer v pripravljalni vlogi z dne 15.1.2015 - navedel le, da naj bi bilo tožničino sklicevanje na 5. člen pogodbe, da je bil toženec tisti, ki je bil dolžan opraviti kvalitetni količinski prevzem, podano izključno potrebam te pravde) namreč

ne pojasni, zakaj tega ni uveljavljal/navajal že prej (to je pravočasno v postopku na prvi stopnji).

Op. št. (15): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.