VSM Sodba I Cp 296/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu delno spremeni tako, da se v I. odstavku izreka doda I/a. odstavek, ki glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izplačati odškodnino za nastalo premoženjsko škodo v višini 289,33 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 1. 2017 do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo."

II. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem zavrnilnem delu in odločitvi o pravdnih stroških potrdi.

III. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačati tožniku še 910,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 - dnevnega paricijskega roka do plačila. V presežku, do višine 44.020,00 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožniku je naložilo povrniti toženki 854,80 EUR njenih pravdnih stroškov. Ocenilo je, da pravična denarna odškodnina za tožnikovo nepremoženjsko škodo, utrpelo v prometni nezgodi 19. 9. 2012, znaša 76.000,00 EUR, vendar je k nastanku škode tožnik prispeval 30%, toženka pa mu je že pred tožbo izplačala nesporni del odškodnine 52.500,00 EUR (valorizirano 52.290,00 EUR). Z zavrnilnim delom je bil zavrnjen tudi zahtevek za povrnitev 520,00 EUR materialne škode, ki je tožniku nastala s plačilom izvedenskega mnenja pred pravdo.

2Tožnik s pritožbo, v kateri formalno navaja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, sodbo sodišča prve stopnje izpodbija zaradi previsoko upoštevane sokrivde in zaradi zavrnitve zahtevka 520,00 EUR iz naslova premoženjske škode. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je zavestno prisedel k vozniku, ki je bil pod vplivom prepovedanih substanc. Zanika, da bi jih užival tudi sam. Metabolit THC, ki je prisoten v konoplji, ni mamilo, saj nima večjega vpliva od alkohola in ga ne gre enačiti z drogami, ki imajo večji vpliv na zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti. Po sodni praksi je prvo sodišče njegovo sokrivdo lahko upoštevalo največ v višini 20%. Soprispevek 30% je celo višji od soprispevka 25%, ki ga je upoštevala toženka. Tožnik vztraja pri povrnitvi premoženjske škode 520,00 EUR za plačilo predpravdnega izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke, ki je bilo potrebno za postavitev odškodninskega zahtevka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smislu upoštevanja samo 20% sokrivde in priznanja 520,00 EUR odškodnine za premoženjsko škodo ter prilagoditve izreka o pravdnih stroških. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena samo v manjšem delu.

4Sodišče prve stopnje je z izjavami udeleženih ugotovilo, da je bil tožnik v družbi, ki je kadila marihuano. Nato jo je prevažal A. R., brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pod vplivom prepovedanih substanc, ko je povzročil prometno nezgodo. Vse je bilo znano tudi tožniku, ki je zanikanje neprepričljivo temeljil predvsem na luknjah v spominu po nezgodi. Višino odškodninskega zahtevka je že sam postavil upoštevajoč svojo 20% sokrivdo. Sam je imel aktivno vlogo pri pridobitvi droge (povezava z D. M.), njenem uživanju in nato prevažanju z voznikom, ki je bil pod vplivom droge, brez veljavnega vozniškega dovoljenja in s premalo vozniških izkušenj. Tožnik bi moral upoštevati, da je bila vožnja R. prepovedana in da voznik ni bil sposoben varne vožnje, zaradi česar ne bi smel prisesti k temu vozniku. Zavestno se je izpostavil nevarnosti nastanka škode, zaradi česar je sodišče prve stopnje po določbi prvega odstavka 171. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) glede na vse okoliščine utemeljeno ocenilo, da je upravičen le do 70% odškodnine.

5Tožnik svojega ravnanja ne more opravičiti z zmotnimi pritožbenimi navedbami, da konoplja ni mamilo. Ker ima psihotropne učinke, je z uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog uvrščena med mamila, ki so zelo nevarna zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba. Toženka je pred pravdo uveljavljala 25% tožnikovo sokrivdo, vendar so bila to pogajanja, s katerimi stranki nista dosegli poravnave. V odgovoru na tožbo je toženka uveljavljala 35% sokrivdo tožnika, zato ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje sokrivdo v višini 30% ocenjevalo strožje od toženke.

6Plačilo pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja ni škoda, pač pa stroški postopka za pridobitev odškodnine. Kadar oškodovanec z odgovorno osebo doseže dogovor o odškodnini, so stroški postopka stvar pogajanja in dogovora. Če pa oškodovanec odškodnino uveljavlja v pravdnem postopku in stroške predpravdnega izvedenskega mnenja zaradi zmotne pravne kvalifikacije uveljavlja kot del glavnega zahtevka, mu sodišče glede tega dela zahtevka lahko ugodi pod pogoji povezanosti stroškov s pravdnim postopkom (prvi odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku - nadaljevanju ZPP), njihove potrebnosti (prvi odstavek 155. člena ZPP) in uspeha stranke (154. člen ZPP). Redkeje bodo prišla v poštev še druga pravila ZPP za odločanje o pravdnih stroških. Pravica do povrnitve stroškov za pridobitev predpravdnega izvedenskega mnenja, utemeljena višina in zapadlost ne morejo biti odvisni od tega, ali jih tožeča stranka z zmotno pravno kvalifikacijo uveljavlja kot odškodnino za materialno škodo ali pravilno kot pravdne stroške. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku načeloma upravičena do povrnitve pravdnih stroškov sorazmerno svojemu uspehu, ji po višini v enakem razmerju gredo tudi stroški predpravdnega izvedenskega mnenja (kadar so potrebni), čeprav jih uveljavlja kot del glavnega zahtevka. Za ugotavljanje uspeha se upošteva zahtevek brez stroškov predpravdnega izvedenskega mnenja.

7Sodišče prve stopnje zahtevka za povrnitev materialne škode 520,00 EUR (stroški predpravdnega izvedenskega mnenja) ni zavrnilo iz razloga, ker ga tožnik ne bi smel uveljavljati kot glavni zahtevek, pač pa s stališčem, da stroški niso bili potrebni, ker je toženka pred pravdo izdelala poravnalno ponudbo in je tožnik pred pravdo dosegel vsaj delno izplačilo odškodnine. V pravdnem postopku je izvedenca medicinske stroke postavilo sodišče. Pritožbeno sodišče se s takšno argumentacijo ne strinja, ker je tožnik zaradi obsežnih telesnih poškodb in posledic potreboval strokovno mnenje, da je postavil odškodninski zahtevek. Mnenje izvedenca je del argumentiranih navedb oškodovanca, zato ni pomembno, da ima toženka (nasprotna stranka) svoje zdravnike cenzorje. Stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja so v konkretnem primeru bili potrebni za postavitev odškodninskega in tudi tožbenega zahtevka. Zaradi samo delnega uspeha pa tožnik ni upravičen do povrnitve celotnega plačila izvedencu.

8Stranki pred pravdo nista dosegli poravnave, pač pa je toženka tožniku izplačala 52.500,00 EUR nesporne odškodnine. S tožbo je zahteval še 43.500,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo in 520,00 EUR za premoženjsko škodo, od česar je uspel do 910,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode. Njegov uspeh v pravdi je bil tako minimalen, da mu je sodišče prve stopnje po tretjem odstavku 154. člena ZPP utemeljeno naložilo povrniti pravdne stroške toženki. Upoštevajoč pravdni (ne)uspeh, ne bi bil upravičen niti do delne povrnitve stroškov predpravdnega izvedenskega mnenja, vendar je glede teh stroškov (uveljavljanih kot materialna škoda) potrebno upoštevati celotni ostali zahtevek (96.000,00 EUR) in končni uspeh (53.410,00 EUR) ali 55,64%. Takšen bi bil pravdni uspeh tožnika, če bi vso odškodnino uveljavljal samo v pravdnem postopku. Od 520,00 EUR stroškov predpravdnega izvedenskega mnenja je upravičen do povrnitve 289,33 EUR. Z zavrnitvijo tega dela zahtevka je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

9Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in s pravilno uporabo materialnega prava v skladu s peto alinejo 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu delno spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo do 289,33 EUR odškodnine za premoženjsko škodo. Zahtevanemu teku zamudnih obresti je ugodilo, saj je tožnik odškodnino za materialno škodo zahteval v tožbi, zamudne obresti pa je zahteval od poteka 15 - dnevnega paricijskega roka od vročitve sodbe sodišča prve stopnje (ki je bila toženki vročena 5. 1. 2017).

10V ostalem (glede nižje sokrivde in višje odškodnine za materialno škodo) pritožbene navedbe niso bile utemeljene, niti podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je po 353. členu ZPP pritožbo v pretežnem delu zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo. Minimalna sprememba sodbe sodišča prve stopnje je tožnikov uspeh v pravdi povišala komaj za 0,65%, njegov pritožbeni uspeh pa je bil glede na pct. v pritožbi (8.120,00 EUR) samo 3,56%, zato pritožbeno sodišče po kriterijih tretjega odstavka 154. člena ZPP ni spreminjalo odločitve prvega sodišča o pravdnih stroških in je po drugem odstavku 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške pritožbe.