VSL sklep II Cp 2107/99

Pritožbi se ugodi. Izpodbijani del sklepa (točka 2. in 3. izreka) se spremeni tako, da je nasprotna udeleženka dolžna prvemu in drugemu predlagatelju ter tretji in četrti predlagateljici plačati nerazdelno 783.550,30 SIT stroškov postopka v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko Republiko Slovenijo zavezalo, da mora predlagateljem plačati odškodnino za njihovemu pravnemu predniku zaplenjeno premoženje in jim povrniti 130.200,00 SIT stroškov izvedenca (nepravilno ni priznalo še 10.000,00 SIT stroškov za revalorizacijo cenitve), z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila, odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje (preostale) stroške postopka. Le-te predstavljajo stroški zastopanja, za katere je prvostopno sodišče menilo, da prvi štirje predlagatelji do njih niso upravičeni, ker gre za nepravdni postopek in je o stroških potrebno odločiti z uporabo 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

Prvi štirje predlagatelji so zoper takšen sklep o stroških pravočasno pritožujejo. V bistvenem trdijo, da je sodišče napačno uporabilo 35. čl. ZNP, ker je prezrlo, da je le-ta lahko podlaga za odločitev samo, če zakon ne določa drugače, prav v konkretnem primeru pa Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-G, Ur. list RS št. 10/98) in Zakon o dopolnitvi zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-H, Ur. l. RS št. 26/99) določata drugače in udeležencem v postopku priznavata pravico do povrnitve pravdnih stroškov po določbah 12. poglavja Zakona o pravdnem postopku (ZPP), le-ta pa se uporablja tudi za nepravdne postopke, za katere ni specialnih stroškovnih določb. Ker so predlagatelji v postopku uspeli, so upravičeni do povrnitve stroškov postopka, to je, še do dodatnih 100.000,00 SIT stroškov izvedenca in do stroškov zastopanja, saj sta bila oba navedena stroška potrebna in koristna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožniki imajo prav, ko trdijo, da o stroških postopka ni mogoče odločiti po 35. čl. ZNP; ker o njih vsebuje izredno določbo 1. člen Zakona o dopolnitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, za uporabo splošne določbe 35. čl. ZNP takšna interpretacija ne more biti vprašljiva. Isti zakon, na primer, za postopek za določitev odškodnine določa, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine (104. čl. ZNP).

Odstopanja od splošnega predpisa zakona tudi 1. člen ZIKS-H, ki poleg splošnega principa, da imajo stranke v postopku v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZIKS-G, pa do njegove uveljavitve še niso bili končani (3. člen ZIKS-G) pravico do povračila stroškov, tudi kriterije za odmero stroškov in sicer tako, da napotuje na uporabo določb 12. poglavja ZPP. Čeprav 1. člen ZIKS-H govori o povrnitvi pravdnih stroškov, pa se po mnenju pritožbenega sodišča nanaša tudi na stroške nepravdnega postopka, ker - cit. določba predstavlja le dopolnitev določb 3. člena ZIKS-G, le-ta pa ureja postopek v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja v pravdnem in nepravdnem postopku, - se o večini zahtevkov v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja odloči prav v nepravdnem postopku, - ker že jezikovna razlaga 1. čl. ZIKS-H ne dopušča interpretacije, da zaveza povrniti strošek velja samo za čas od uveljavitve citiranega zakona, - ker bi bilo drugačno tolmačenje v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila določba 1. čl. ZIKS-H uzakonjena in ki je v zagotovitvi, da upravičenci do vrnitve premoženja ali odškodnine zanjo ne bi bili oškodovani s prevalitvijo stroškov nanje v nasprotju s spoznanjem o nepravičnosti takšne prevalitve, še posebej, ker gre za postopek, katerega cilj je (vsaj delna) poprava krivic.

Ker ZIKS-H glede priznavanja stroškov postopka napotujeta uporabo določb 12. poglavja ZPP, je temeljni kriterij strokovne odločitve uspeh stranke v postopku: do povrnitve stroškov je upravičena stranka, ki v postopku uspe (1. odst. 154. čl. ZPP), vendar samo do tistih stroškov, ki so bili potrebni (1. odst. 155. čl. ZPP). Glede na to, da so bili šele v ZIKS-G določeni zavezanci za vračilo in obseg vračanja sta bili potrebni: obe cenitvi, ki so jih pribavili predlagatelji o tem, da so potrebni stroški tudi stroški zastopanja, pa je sodna praksa enotna in posredno izhaja tudi iz določbe 2. odst.

155čl. ZPP. Predlagatelji so zato upravičeno do povrnitve vseh za navedenih stroškov. Zato je drugostopno sodišče izpodbijani del sklepa spremenilo (3. točka 365. čl. ZPP), tako, da je predlagateljem priznalo poleg razlike do dodatnih stroškov cenitve tudi stroške zastopanja, ki jih je priznalo po uspehu (2. odst. 154. čl. ZPP) po kriterijih 1. odst. 155. čl. ZPP in odmerilo po veljavni odvetniški tarifi (2. odst. 155. čl. ZPP). Pritožniki so v postopku uspeli z zahtevkom do višine 8.693.346,80 SIT. Opravila pooblaščenca pritožnikov, ob upoštevanju 10% nega zvišanja za vsako do tistih zastopanih strank (skupno 40 %) po 11. členu Odvetniške tarife, so ovrednotena (v okviru zahtevanega - 2. čl. ZPP) na 1400 točk za predlog (tar. št. 13/1), 140 točk za predlog za nadaljevanje postopka z dne 27.5.1996 (tar. št. 34/3), 1050 točk za pripravljalno vlogo z dne 17.4.1997 (tar. št. 14/2), 350 točk za zastopanje na naroku 18.6.1997 (tar. št. 15/2), 80 točk za potovanje za stranko (3. odst.

13čl.), po 1050 točk za pripravljalni vlogi z dne 3.7.1997 in z dne 20.11.1997 (tar.št. 14/2), 70 točk za dostavo listin z dne 5.12.1997 (tar. št. 34/1), 350 točk za zastopanje na naroku dne 18.3.1998 (tar.št. 15/2), 80 točk za potovanje za stranko (3. odst. 13,. čl.), 1050 točk za pripravljalni vlogi z dne 17.8.1999 (tarf.št. 14/2), 770 točk za zastopanje na naroku s trajanjem dne 11.10.1999, 80 točk za potovanje za stranko (3. odst. 13. čl.) in 14 točk za končno poročilo (tar.št. 33/4) oz. na skupno 7534 točk ai 658.471,60 SIT. Poleg tega so predlagatelji upravičeni do povrnitve pooblaščenčevih pritožbenih stroškov na naroku 18.6.1997 v znesku 3.300,00 SIT in 11.10.1999 v znesku 4.320,00 SIT SIT do pavšala za materialne stroške v višini 2 % od skupne cene storitve do 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk, kar znaša (20 točk od 10,00 in 65,34 točk od nadaljnjih 6534 točk) 85,34 točk ali 7.458,70 SIT. Stroški zastopanja torej znašajo 673.550,30 SIT. Za kar so predlagatelji zahtevali več v Odvetniški tarifi ni podlage.