VSL sklep II Cp 381/95

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopno sodišče je v tej pravdni zadevi dovolilo zaznambo spora v zemljiški knjigi pri vl. št. 1784 k.o. ...

Proti temu sklepu se pritožuje tožena stranka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče nepravilno dovolilo zaznambo spora.

Po pravnih pravilih prejšnjega Zakona o zemljiških knjigah je mogoče dovoliti zaznambo spora v primeru, če se s tožbo izpodbija neka vknjižba ali zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ali če se s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. V konkretnem primeru ne gre za nobenega od navedenih primerov, zato zaznamba spora ni možna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ima sicer prav, da pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah predvidevajo dovolitev zaznambe spora le v primerih iz paragrafov 68 in 77. Sodna praksa pa je že zdavnaj dovolila zaznambo spora tudi v drugih primerih, sklicujoč se na analogno uporabo pravnega pravila paragrafa 77 Zakona o zemljiških knjigah, ki dovoljuje zaznambo spora tistemu, ki zahteva, da se mu prisodi stvarna pravica, češ da jo je priposestvoval. Razlog za uporabo analogije je, da ni v nasprotju s smislom in namenom zaznambe ter v nasprotju s pravnim redom, če pravna pravila o zaznambi spora, ki veljajo v primeru stvarnopravnega zahtevka na podlagi priposestvovanja, uporabijo tudi za ostale stvarnopravne zahtevke, ki se sklicujejo na originarni način pridobitve lastninske pravice. V vseh primerih se zatrjuje, da je bila stvarna pravica pridobljena brez vknjižbe v zemljiški knjigi, torej se posredno trdi, da je zemljiškoknjižno stanje nepravilno in da se mora s sodbo popraviti.

Navedeno velja tudi za obravnavano zadevo, ko se zatrjuje obstoj skupnega premoženja med izvenzakonskima partnerjema v smislu členov 51/II ZZZDR v zvezi s členom 12 ZZZDR in ko sta sporna deleža vsakega od partnerjev na skupni nepremičnini. Tožnik trdi, da je pridobil lastnino na nepremičnini brez vpisa v zemljiško knjigo, torej da je zemljiškoknjižno stanje napačno, ker ne ustreza lastninskemu stanju.

Gre za način izvenknjižne pridobitve lastnine, ki ga nekdanji Zakon o zemljiških knjigah ni predvidel, zato je analogija s pravnim pravilom paragrafa 77 Zakona o zemljiških knjigah utemeljena in je v tej pravdi zaznamba spora mogoča. Glede na to pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče s tem, ko je dovolilo zaznambo spora, pravilno uporabilo materialno pravo in je nasprotno stališče pritožbe napačno. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (člen 380 točka 2 ZPP).