VSL sklep II Cp 25/95

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zavarovanja.

Zoper ta sklep se smiselno iz vseh razlogov pritožuje dolžnica in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da je prepoved razpolage pri parceli št. 740/2 k.o. ... določena s pravnomočnim sklepom o zavarovanju zahteve za denacionalizacijo.

Vendar je v naravi točno določeno, kaj spada pod prepoved razpolaganja. Zato ni jasno, kako je sodišče lahko dovolilo na dolžničino škodo vknjižbo prepovedi razpolaganja z delom parcele št. 740/2, ne da bi pri tem denacionalizacijskega upravičenca pozvalo na izločitev njemu v zavarovanje dane parcele iz vložka št. 774 k.o. ...

V primeru, da dolžnica s preostankom ne more razpolagati, razdelitev v naravi ne bi imela pomena. Sicer pa je parcela št. 740/3 v celoti prosta, prav tako pa tudi del parcele št. 740/2. Zato dolžnica vztraja, da se vknjiži zastavna pravica na omenjeni parceli za zavarovanje posojila S.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba vsaj smiselno utemeljeno opozarja, da nemožnost vknjižbe zastavne pravice ne more biti razlog za ustavitev postopka zavarovanja po uradni dolžnosti. Tega ne določa ne 68. člen Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP), niti druge določbe ZIP, ki urejajo ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 32. člena, tretji odstavek 72. člena, tretji odstavek 79. člena, 86. člen, tretji odstavek 94. člena, četrti odstavek 123. člena, drugi odstavek 136. člena, 169. člen, četrti odstavek 214. člena, peti odstavek 216. člena in četrti odstavek 217. člena). Če pa sklepa o zavarovanju zaradi prepovedi razpolaganja ni mogoče vknjižiti, mora sodišče izdati sklep, da se ne opravi vknjižba zastavne pravice.

Ob tem velja še reči, da zemljiškoknjižno sodišče preiskusi zgolj to, ali je vpis dopusten glede na stanje zemljiške knjige (drugi odstavek 104. par. Zakona o zemljiških knjigah - v nadaljevanju ZZK). V tem okviru mora paziti tudi na načelo pravne enotnosti zemljiškoknjižnega telesa (prvi odstavek 3. par. ZZK), kar pomeni, da je predmet razpolaganja v pravnem prometu lahko le celotno zemljiškoknjižno telo ali njegovi idealni deli. Obseg zemljiškoknjižnega telesa se lahko spremeni le z zemljiškoknjižnim odpisom ali pripisom posameznih zemljišč ali njihovih delov (drugi odstavek 3. par. ZZK). Pravila zemljiškoknjižnega prava izrecno izključujejo možnost, da imajo na posameznih fizičnih delih nepremičnin, ki sestavljajo isto zemljiškoknjižno telo, različne osebe individualno lastninsko pravico, da na njih obstajajo različne obremenitve in sploh, da imajo v pravnem prometu drugačen status od ostalih fizičnih delov istega zemljiškoknjižnega telesa (tretji odstavek 4. par. Zakona o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig). Zastavno pravico je zato mogoče vpisati ali na celotno zemljiškoknjižno telo ali pa, če je vpisana lastnina glede istega zemljiškoknjižnega telesa za več oseb, na delež vsakega solastnika, nikakor pa ne na posamezne sestavne dele zemljiškoknjižnega telesa ali na del deleža, za katerega je vpisan v zemljiški knjigi eden od solastnikov (prvi odstavek 13. par. ZZK). Za vzpostavitev drugačnega pravnega statusa posameznega fizičnega dela zemljiškoknjižnega telesa, je treba ta del najprej ločiti v posebno zemljiškoknjižno telo in vpisati v drug zemljiškoknjižni vložek, v katerem bodo imele vse parcele spet isti pravni status.