VSK sodba Cpg 164/93

Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni, tako da se tožbeni zahtevek tožeče stranke za ponovno vrednotenje vseh vloženih sredstev ustanoviteljev A. in B. po Zakonu o preoblikovanju pogodbenih organizacij združenega dela zavrne.

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je zahtevek tožeče stranke za ponovno vrednotenje vseh vloženih sredstev ustanoviteljev A. in B. po Zakonu o preoblikovanju pogodbenih organizacij združenega dela utemeljen.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena ZPP in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da zahtevek tožeče stranke nikakor ne more temeljiti na določbah Zakona o preoblikovanju pogodbenih organizacij združenega dela. Navedeni zakon predpisuje postopek lastninjenja obstoječih pogodbenih organizacij združenega dela, v okviru tega postopka pa predvideva tudi možnost ponovnega vrednotenja vloženih sredstev ustanovitelja, ki se opravi s pogodbo o ustanovitvi POZD oziroma spremembami in dopolnitvami te pogodbe. Tožena stranka sploh nima več statusa pogodbene organizacije združenega dela, saj je bila že v letu 1983 preoblikovana v delovno organizacijo. Zato se določbe Zakona o preoblikovanju pogodbenih organizacij združenega dela nanjo ne morejo nanašati. Sicer pa so tudi po določbi 4. člena omenjenega zakona ustanovitelji oziroma njihovi pravni nasledniki upravičeni do revalorizacije vloženih sredstev le v primeru, da POZD vloženih sredstev ustanovitelja ni revalorizirala v skladu z zakonom in pogodbo o ustanovitvi POZD. Prav to pa se je v konkretnem primeru zgodilo, saj so bila revalorizirana sredstva vrnjena tožnikoma že ob reorganizaciji POZD-a leta 1983. Kot poseben vložek v POZD pa po mnenju tožene stranke nikakor ni mogoče vrednotiti znanja, glede katerega tožeča stranka navaja, da še ni bilo vrednoteno, saj je bilo to znanje plačano v obliki osebnega dohodka.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in ni zagrešilo nobene take kršitve, ki bi jo pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti, niti v pritožbi sami pavšalno zatrjevanih kršitev določb postopka, pač pa je na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na določilo 1. člena Zakon o preoblikovanju pogodbenih organizacij združenega dela (Uradni list RS št. 8/91) določa način in pogoje za preoblikovanje pogodbenih organizacij združenega dela v podjetje v skladu z Zakonom o podjetjih ter način ponovnega vrednotenja vložkov ustanoviteljev in delavcev zaposlenih v POZD, po 2. členu pa imajo ustanovitelji POZD oziroma njihovi pravni nasledniki pravico v skladu z zakonom zahtevati ponovno vrednotenje vložkov ustanoviteljev in delavcev zaposlenih v POZD v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je mogoče ta določila razumeti le v medsebojni povezavi tako, da je zahteva na ponovno vrednotenje vložkov ustanoviteljev in delavcev zaposlenih v POZD vezana na preoblikovanje pogodbene organizacije združenega dela v podjetje po omenjenem zakonu. Ta določila torej ne morejo veljati za tiste pogodbene organizacije združenega dela, ki v času uveljavitve Zakona o preoblikovanju pogodbenih organizacij združenega dela več ne obstojajo, še manj pa za tiste pogodbene organizacije, ki so se celo pred uveljavitvijo Zakona o podjetjih že zdavnaj preoblikovale v delovne organizacije, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru.

Pogodbena organizacija združenega dela D. je bila namreč preoblikovana v delovno organizacijo že na podlagi sklepa registrskega sodišča dne 15.4.1983. Zato po mnenju pritožbenega sodišča navedene določbe Zakona o preoblikovanju pogodbenih organizacij združenega dela ne morejo služiti kot materialnopravna podlaga za tak zahtevek, kot sta ga postavila tožnika. Že iz teh razlogov je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi tožene stranke izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.

Glede na to, da je pritožbeno sodišče spremenilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožbenemu zahtevku po temelju ugodeno, sedaj pa je tožbeni zahtevek zavrnjen, bo moralo o stroških pravdnega postopka odločiti sodišče prve stopnje, saj pritožbeno sodišče tega v sedanji fazi postopka ne more storiti samo.