VSK sklep Cpg 109/93

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni, tako da se predlog predlagatelja za vpis spremembe statusa, firme in sedeža, ustanoviteljev in ustanoviteljskih deležev zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v sodni register vpisalo pri firmi X spremembo firme in sedeža, ki naj bi se odslej glasila ... ter spremembo ustanoviteljev in ustanoviteljskih deležev.

Zoper ta sklep se pritožujejo pritožniki po svojem pooblaščencu in predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti. V pritožbi navajajo, da je bila s pogodbo z dne 4.5.1991 ustanovljena komanditna družba X, v kateri je bila edini komplementar zadruga, komanditisti družbe pa skoraj vsi člani zadruge, med ostalimi tudi pritožniki. Po pogodbi o ustanovitvi te družbe je bilo določeno, da dokler ima družba le enega komplementarja, ne oblikuje skupščine, temveč njeno funkcijo opravlja zadružni svet komplementarja, družbo pa upravlja organ upravljanja, ki ga imenuje komplementar sam. Kasneje je zadružni svet imenoval člane takoimenovanega organa upravljanja, sprejel pa je tudi odločitev, da zadruga kot edini komplementar izstopi iz družbe. Teh sklepov pritožniki niti niso prejeli.

Pritožniki menijo, da je že sam izstop zadruge na podlagi sklepa zadružnega sveta nezakonit, ker je mandat članov zadružnega sveta že zdavnaj potekel. Zato so nezakoniti tudi vsi sklepi, ki jih je sprejel takoimenovani organ upravljanja družbe. Še bolj so nezadovoljni pritožniki z dejstvom, da kot družabniki družbe pristopajo vanjo nove osebe brez soglasja ustanoviteljev, saj se za prenos deležev tretjim zahteva soglasje vseh ustanoviteljev.

Določilo, da lahko organ upravljanja sam odloča o novih ustanoviteljih, je le v statutu, ki ga je sprejel ta sporni organ upravljanja sam, brez sodelovanja družbenikov. Posebej je sporen vstop tujega družabnika v družbo, zlasti še, ker predstavlja delež tega novega družbenika kar 64,083 % celotnega osnovnega kapitala družbe. Ta tuji družbenik z ostalimi družbeniki ni nikdar podpisal nobene pogodbe. Pritožniki menijo, da bi sodišče prve stopnje smelo dovoliti preoblikovanje komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo le na podlagi nove pogodbe in ostalih aktov (statut, pravila), iz katerih bi bilo tudi razvidno, kako bodo družbeniki odslej družbo z omejeno odgovornostjo upravljali. Sedaj pa tako upravlja družbo organ upravljanja, v katerem je le 13 družbenikov, ki jih je imenoval nelegitimni zadružni svet zadruge.

Predlagatelj je odgovoril na pritožbo pritožnikov in predlagal, naj jo pritožbeno sodišče kot prepozno zavrže ali pa kot neutemeljeno zavrne ter potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba pritožnikov je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba pritožnikov pravočasna, čeprav to izrecno prereka predlagatelj v odgovoru na pritožbo. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, izpodbijani sklep pritožnikom ni bil vročen, zato zanje teče pritožbeni rok od dneva objave sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije kot to določa 3. odstavek 60. člena Zakona o postopku za vpis v sodni register. Ker je bil izpodbijani sklep v Uradnem listu RS objavljen dne 22.1.1993, pritožba pa vložena dne 5.2.1993, je taka pritožba vsekakor pravočasna. Pritožniki pa imajo za pritožbo tudi pravni interes, saj gre za družabnike, to je komanditiste prvotne komanditne družbe oziroma družabnike družbe z omejeno odgovornostjo kot naj bi nastala po preoblikovanju komanditne družbe. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje po vsebini izpodbijani sklep izdalo v nasprotju z določilom 16. člena Uredbe o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, v sodni register. Res je, da gre v konkretnem primeru za vpis preoblikovanja komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, ki je noben sedaj veljavni predpis ne ureja. Po izrečnem določilu 6. odstavka točke IX pogodbe o ustanovitvi komanditne družbe, pa družba v primeru, če preneha članstvo komplementariju, nadaljuje z delom kot družba z omejeno odgovornostjo. Prvotno vpisana komanditna družba je imela samo enega komplementarja, to je obrtno zadrugo, ki je iz komanditne družbe izstopila. Vprašanje zakonitosti tega izstopa, ki ga tudi postavljajo pritožniki v svoji pritožbi, za odločitev v zadevi niti ne more biti bistvena, pač pa je bistveno vprašanje, katere listine so potrebne, da se lahko v sodni register vpiše novonastala družba z omejeno odgovornostjo. Po naravi stvari bi morala komanditna družba, ki jo sestavlja le en komplementar in več komanditistov, v primeru izstopa edinega komplementarja, prenehati. Glede na določilo 6. odstavka točke 9 pogodbe je sicer mogoče sprejeti stališče, da družba lahko nadaljuje delo kot družba z omejeno odgovornostjo, vendar pa je jasno, da morajo biti za življenje take družbe izpolnjeni vsi nujni pogoji. Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno za vpis preoblikovanja komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo predložiti iste listine kot se zahtevajo za ustanovitev nove družbe z omejeno odgovornostjo, torej po 16. členu Uredbe o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, v sodni register med drugim tudi pogodbo o ustanovitvi. Take pogodbe pa predlagatelj v sodni register ni vložil, tako da vsa temeljna razmerja v družbi z omejeno odgovornostjo niso urejena, nesprejemljivo pa je, da bi se štelo, da so ta razmerja urejena z določbami prvotne pogodbe o ustanovitvi komanditne družbe.

Nevzdržnost takega stališča se še bolj pokaže ob dejstvu, da v konkretnem primeru ni šlo le za preoblikovanje statusa družbe iz komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, ampak kasneje celo za spremembo ustanoviteljev in ustanoviteljskih deležev, pri čemer je pristopil v družbo eden od ustanoviteljev celo z večinskim deležem brez slehernega soglasja ostalih družbenikov. V tem pogledu je torej registrsko sodišče zmotno presodilo listine, na katerih temelji sklep, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi pritožnikov po 1. točki 1. odstavka 64. člena Zakona o postopku za vpis v sodni register izpodbijani sklep spremenilo ter predlog za vpis zavrnilo v celoti. Vsa nadaljnja vprašanja, ki jih pritožniki načenjajo v pritožbi, glede legitimnosti organa upravljanja v družbi z omejeno odgovornostjo oziroma legitimnosti zadružnega sveta za odločitev v zadevi niti niso več pomembna.