VSK sklep I Cp 918/2002

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se na podlagi plačane garancije z virmanskim nalogom z dne 6.7.2001 dovoli zaznamba opravičbe predznambe zastavne pravice za terjatev občine N. v višini 20.000.000,00 SIT.

V postopku zaradi predznambe zastavne pravice je prvostopenjsko sodišče s sklepom Dn. št. 1797/2002 z dne 9.9.2002 vzdržalo v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 2137/2001-4 z dne 24.5.2002, s katerim je bil zemljiškoknjižni predlog za zaznambo opravičbe predznambe zavržen, ker je sodišče ugotovilo, da predlagatelj predloga zaznambe opravičbe predznambe ni vložil v roku, določenem v sklepu o predznambi zastavne pravice na nepremičninah, to je do 7.8.2000. Po mnenju prvostopenjskega sodišča v tej zadevi ni mogoče upoštevati roka za opravičbo predznambe iz 80. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK), ker je bila predznamba zastavne pravice predlagana po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato se upošteva rok, ki je določen v sporazumu iz 1. odst. 250. člena ZIZ. Ta rok pa je bil v notarskem zapisu določen z datumom 7.8.2000. Dejstvo, da sta lastnica nepremičnine in predlagateljica veljavnost garancije, zaradi katere je bila dogovorjena predznamba zastavne pravice, podaljševali z aneksi, na ta rok ne vpliva, saj bi rok za opravičbo predznambe lahko podaljšali le, če bi podaljšanje sklenili v sporazumu, tako kot je bil določen prvi rok.

Proti temu sklepu je predlagateljica vložila pritožbo. V pritožbi navaja, da je znesek iz garancije plačala šele 6.7.2001, zato meni, da je pravočasno predlagala zaznambo opravičbe predznambe zastavne pravice, ko je ta predlog vložila 10.7.2001. Stranki sta garancijo podaljševali z aneksom, s tem sta nedvomno soglasno podaljševali tudi veljavnost zavarovanja pogojne terjatve, saj bi sicer dolžnik v skladu z 31. členom ZZK predlagal izbris predznamovane pravice. Zemljiškoknjižno sodišče po poteku roka za vložitev predloga za opravičbo predznambe, ki je bil določen na dan 7.8.2000, predznambe ni izbrisalo niti po uradni dolžnosti. Zato predlagateljica predlaga drugostopenjskemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vpis zaznambe opravičbe predznambe zastavne pravice pod opr. št. Dn. št. 2137/2001 z dne 24.5.2002. Zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, pri kateri je bila predznamba vpisana, Tovarna pohištva Č. d.d. v stečaju, je na pritožbo predlagateljice odgovorila. V odgovoru navaja, da občina N. v zvezi z zaznambo opravičbe predznambe uveljavlja ločitveno pravico in je o tem že v teku pravda pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici. Zato bi moralo zemljiškoknjižno sodišče s tem postopkom počakati do rešitve spornega vprašanja v pravdnem postopku, saj gre v obeh postopkih za isti pravni interes občine N., da bi uveljavila ločitveno pravico in je neprimerno, da se v isti zadevi vodita dva postopka, v katerih občina N. uveljavlja v bistvu isto pravico. Kršeno je določilo postopka, ker je sodišče dovolilo med istima strankama, da teče spor o istem zahtevku. Po mnenju stečajnega upravitelja je pritožba predlagateljice v tem zemljiškoknjižnem postopku neutemeljena, saj ne more uspeti z zaznambo opravičbe predznambe, vendar ne samo iz razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ampak tudi iz drugih, ki so širšega značaja in ki se ugotavljajo v pravdnem postopku. Zato predlaga, da se pritožbi ne ugodi, da ostane v veljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je predlagateljica predlagala predznambo zastavne pravice na podlagi notarskega zapisa, v katerem je v skladu z določbo 2. odst. 252. člena ZIZ bil določen rok, v katerem bo upnik opravičil predznambo. Predlog za predznambo je upnik vložil na Okrajnem sodišču v Novi Gorici 9.9.1999, rok za opravičbo pa je bil v sporazumu dogovorjen najkasneje do 7.8.2000. Predlagateljica je predlog za zaznambo opravičbe predznambe zemljiškoknjižnemu sodišču poslala šele 13.7.2001 skupaj z dokazilom, da je bila vnovčena garancija predlagateljice 6.7.2001, zaradi katere je bila predznamba zastavne pravice vpisana. Drži ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da predlagateljica ni predložila dokazila, da bi bil rok za opravičbo predznambe podaljšan, saj sta pogodbeni stranki podaljševali le garancijo. Kljub temu pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča odločitev, da je predlog za zaznambo opravičbe predznambe prepozen, ne vzdrži, saj pritožba utemeljeno opozarja na določbo 31. člena ZZK v povezavi z določbo 2. odst. 252. člena ZIZ. Po 2. odst. 252. člena ZIZ lahko dolžnik zahteva izbris predznambe zastavne pravice, če upnik v dogovorjenem roku predznambe ne opraviči. Tudi iz določbe 31. člena ZZK izhaja, da se predznamba, ki ni bila opravičena, na predlog osebe, zoper katero je bila predznamba dovoljena, izbriše. Po 3. odst. 31. člena ZZK se predznamba lahko izbriše tudi po uradni dolžnosti, če upravičenec ni predložil dokazila, da je pravočasno sprožil postopek oziroma ni predložil listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo. Iz teh določb se da jasno razbrati, da pa zgolj s potekom časa predznamba sama po sebi ne ugasne. Ker v konkretnem primeru predznamba ni bila do vložitve predloga za zaznambo opravičbe izbrisana, (po podatkih spisa je celo zemljiškoknjižno sodišče izdalo sklep, s katerim je dovolilo vpis predznambe zastavne pravice za pogojno terjatev občine N. v višini 20.000.000,00 SIT, glede katere bi predlagatelj moral najkasneje do 7.8.2000 vložiti predlog za opravičbo predznambe, več kot leto dni po poteku tega roka, to je 13.9.2001), bi sodišče prve stopnje moralo vpis predloga za zaznambo opravičbe predznambe dovoliti.

Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov utemeljeni pritožbi predlagateljice ugodilo in sklep o ugovoru spremenilo tako, da je dovolilo zaznambo opravičbe predznambe. V zvezi z navedbami odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da so v tem odgovoru navedene okoliščine brez vsakega pomena za zemljiškoknjižni postopek. Pravno povsem zgrešene so navedbe, da se v dveh postopkih odloča o isti pravici in naj bi zato bil kršen postopek, saj gre v konkretni zadevi za zemljiškoknjižni postopek, ki ima zgolj izvedbeno (instrumentalno) naravo in v katerem se o spornih pravicah ne odloča. Tudi nobene podlage ni, da bi zemljiškoknjižno sodišče moralo s tem postopkom čakati na odločitev v pravdnem postopku, saj glede na predlagani vpis pravda o ločitveni pravici ne pomeni kakšnega predhodnega vprašanja za konkretni zemljiškoknjižni postopek.