VSK sklep Cp 752/95

Pritožba predlagatelja se kot neutemeljena zavrne in potrdi pobijani zemljiškoknjižni sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je s pobijanim zemljiškoknjižnim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa na podlagi pravnomočne odločbe Skupščine občine z dne 30.10.1972 št. 464-8/71-3 zaradi neizvedljivosti, kajti lastniki razvrstitvenih zemljišč se ne ujemajo z zemljiškoknjižnimi lastniki. Hkrati je odločilo, da je zaznamba zavrnitve ne vpiše v zemljiško knjigo.

Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava se zoper sklep pritožuje predlagatelj s predlogom, da pritožbeno sodišče pobijano odločbo spremeni oziroma podrejeno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da so v zemljiški knjigi res vpisani kot lastniki zemljišč dediči razlaščencev kljub temu, da je zemljiška knjiga prejela odločbo o razlastitvi, k je le-ta postala pravnomočna.

Zemljiškoknjižne prepise razlaščenih zemljišč bi moral urediti tedanji... , ki je bil k temu pogodbeno vezan. Pritožnik je zadeve skušal urediti, vendar je dobil razlago, da vpisi niso možni, ker je vmes nekaj zemljišč večjih vrednosti, katerih predpis bo možen po sprejemu novega Zakona o zemljiški knjigi. Ker se vsa zadeva ureja kompleksno, ni bilo možno izvesti naznanilnega lista in tako tudi ne dopustnih prepisov večine zemljišč na dejanskega lastnika, to je pritožnika. Nesporno so bila zemljišča razlaščena, razlaščencem plačana odškodnina, lastninska pravica dotedanjih lastnikov je prenehala s prehodom v družbeno lastnino, pritožnikova pravica uporabe pridobljena na originaren način, da je pritožnik prevzel ta zemljišča v posest ter da je posest dobroverna in zakonita in traja neprekinjeno že nad 20 let. Pritožnik zato meni, da bi sodišče moralo pri odločanju upoštevati določbe novega Zakona o zemljiški knjigi, predvsem pa določbo 68. člena ter izvesti razlastitveno odločbo po uradni dolžnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zemljiškoknjižni predlog predlagatelja zavrnilo zaradi neizvedljivosti odločbe Skupščine občine z dne 30.10.1972 št. 464-8/71-3. To smiselno priznava tudi pritožnik, ko v pritožbi navaja, da so v zemljiški knjigi res kot lastniki zemljišč vpisani dediči razlaščencev. Po pravnem pravilu paragrafa 21 Zakona o zemljiških knjigah (z dne 1.7.1930) so namreč vpisi dopustni edino zoper tistega, ki je vpisan v času vložitve predloga v zemljiški knjigi kot lastnik zemljišča ali imetnik pravic, glede katerih naj se izvrši vpis, z izjemo izvenknjižnega prehoda iz pravnega pravila paragrafa 22 ob ustreznih dokazih. To velja ne glede na dostavitev odločbe zemljiški knjigi, kajti zemljiškoknjižno sodišče ni bilo dolžno zemljiškoknjižnega vpisa izvesti po uradni dolžnosti glede na določbe paragrafov 83 - 86 ZOZK. Pritožbene trditve o originarnem prehodu spornih nepremičnin v družbeno lastnino niso pravno relevantne, kajti o tem ne odloča zemljiškoknjižno sodišče, pač pa odloča le o predlaganem zemljiškoknjižnem vpisu. Prav tako niso utemeljene trditve o uporabi novega Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS št.33/95), saj je ta stopil v veljavo šele 16.7.1995. O predlagateljevi prošnji pa je bilo odločeno že 1.3.1995 (ne glede na to, kdaj je predlagatelj odločbo prejel). Pa tudi sicer glede na določbe novega Zakona o zemljiški knjigi vpis ne bi bil izvedljiv glede na določbo 3. odstavka 85. člena citiranega zakona. Pritožbeno sodišče, ki kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ali zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo, je zato na podlagi 2. točke 380.člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo pobijani zemljiškoknjižni sklep sodišča prve stopnje.