UPRS sodba IV U 7/2016

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se odvetnici A.A. priznajo stroški zastopanja v zadevi Pd 84/2015 Delovnega sodišča v Celju, v višini 215,36 EUR. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila prosilki z odločbo 14. 7. 2015 dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v delovnem sporu, zaradi izredne odpovedi delodajalca in za njeno izvajanje določena odvetnica, ki je 4. 9. 2015 vrnila izpolnjeno napotnico in 14. 9. 2015 še stroškovnik ter dokazila o opravljenih storitvah. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja utemeljitev višine priznanih stroškov zastopanja.

2Tožnica v tožbi navaja, da je bila pred štirimi leti in pol nasilno izseljena iz stanovanjske hiše. Ostala je brez premoženja in prisiljena iskati tudi brezplačno pravno pomoč. Je prejemnica denarne socialne pomoči. Zoper sklep se pritožuje v celoti in poudarja, da se obada s težkimi finančnimi problemi. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

3Sodišče je prejelo upravne spise in pojasnilo, da je Upravno sodišče že odločalo o prosilkini tožbi in s sodbo IV U 77/2015-8 z dne 18. 6. 2015, odločbo Bpp 55/2015 z dne 25. 3. 2015 razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, v katerem je prošnji ugodilo z odločbo Bpp 106/2015 z dne 14. 7. 2015 in z izpodbijanim sklepom dodeljeni odvetnici priznalo stroške. Prosilki je bil sklep, ki ga je prejela 21. 9. 2015 poslan v vednost.

4Tožba ni utemeljena.

5Sodišče uvodoma ugotavlja, da je izpodbijani sklep upravni akt, ki mora imeti sestavine upravne odločbe, tako kot o določajo pravila Zakona o splošnem upravnem postopku, na katerega uporabo napotuje ZBPP. Iz izpodbijanega sklepa podlaga za odločanje ne izhaja, ne iz uvoda upravnega akta, ne iz obrazložitve tega akta, navkljub določbi 214. člena ZUP, ki določa obvezne sestavine (in vsebino) akta. Sodišče teh nepravilnosti ni uvrstilo med bistvene kršitve določb postopka , ki bi lahko vplivale na zakonitost izpodbijanega akta.

6Sodišče nadalje ugotavlja, da je bil izpodbijani akt izdan na podlagi 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 23/2008, 15/2014 odl. US, 18/2014 odl. US in 19/2015 z veljavnostjo od 4. 4. 2015), ki v prvem odstavku določa, da je izvajalec brezplačne pravne pomoči pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. Iz obrazložite izpodbijane odločbe, sodišče tega podatka, torej pravočasnosti vložitve napotnice ni moglo preveriti, podatki upravnega spisa pa dokazujejo, da je bila napotnica vložena v zakonsko zahtevanem roku, priložene pa so ji bile vse v določbi 40. člena ZBPP zahtevane listine.

7Šesti odstavek 40. člena določa, da pristojni organ za BPP odloči o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči s sklepom, najpozneje v 30. dneh po prejemu popolne napotnice. Sklep se pošlje izvajalcu brezplačne pravne pomoči in upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Plačilo na podlagi sklepa se izvede v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto. Vsebina te določbe, ki je bila sprejeta z zadnjo novelo ZBPP, tako od organa za brezplačno pravno pomoč zahteva, da pošlje ta sklep izvajalcu BPP in upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Slednji mora namreč v določenih primerih, ki jih ZBPP izrecno našteva, sredstva dodeljena iz naslova BPP vračati, zato ima v tem postopku tudi pravico ugovarjati priglašenim stroškom in njihovemu obračunu.

8V obravnavani zadevi je služba za BPP odvetnici A.A. priznala stroške zastopanja v zadevi Pd 84/2015, Delovnega sodišča v Celju, v višini 215,36 EUR. Tožnica v tem upravnem sporu ne oporeka, da so bila priglašena dejanja opravljena (stroškovniku), ne oporeka niti višini teh stroškov, ne izračunu le teh, njeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost dodelitve BPP in težko finančno situacijo v kateri se nahajata s hčerko, pa na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati.

9Na podlagi zgoraj navedenega je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.