VSC sodba Cp 647/99

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se tako spremeni, da se ugodi zahtevku tožeče stranke, ki glasi: "Izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I I 2012/96 z dne 11.9.1996, se v točki 1 glede odločitve, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 4.116,00 SIT od 27.3.1996 dalje do 6.8.1996 in od zneska 62,00 SIT od 27.3.1996 dalje do 6.8.1996 in stroške izvršilnega postopka v znesku 6.990,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.9.1996 dalje do plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe, vzdrži v veljavi." Izvršilni sklep se v delu, ki zadeva glavnico v znesku 4.178,00 SIT, razveljavi in v tem obsegu zahtevek tožeče stranke zavrne. .

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji je toženec dolžan plačati zakonite zamudne obresti od glavnice 4.178,00 SIT (ki je bila plačana tekom tega pravdnega postopka) in pravdne stroške, ker je štelo, da ni izkazano, da je bil toženec seznanjen s Splošnimi pogoji za dobavo toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju Občine Celje, da mora obvestiti dobavitelja o vseh lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem (čl. 19 Splošnih pogojev). Tožeči stranki je naložilo, da mora tožencu povrniti vse pravdne stroške.

Zoper to sodbo se je tožeča stranka pritožila iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi z dne 11.9.1996 vzdrži v veljavi in naloži tožencu, da plača tožeči stranki zakonite zamudne obresti od zneska 4.116,00 SIT od 28. 3. 1996 do 6. 8. 1996 in od zneska 62,00 SIT od 28. 2. 1996 do 6. 8. 1996 in izvršilne stroške v znesku 6.990,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 1996 dalje do plačila in vse pravdne stroške. Tožeča stranka trdi, da je ves čas pošiljala položnice za plačilo ogrevanja na toženčevo ime in celjski naslov in nikoli niso bile zavrnjene. Za spremembo v osebi uporabnika je tožeča stranka izvedela šele iz ugovora toženca, zato je lahko vložila predlog za izvršbo edino zoper toženca kot dolžnika. Glavnica je bila plačana 6. 8. 1996 še preden je tožeča stranka zvedela za spremembo v osebi uporabnika, pasivna legitimacija ob vložitvi predloga za izvršbo ni bila sporna. Ker je bila glavnica plačana po vložitvi predloga za izvršbo, so bili izvršilni stroški tožeče stranke potrebni in je zato tožeča stranka upravičena do njihovega povračila, prav tako pa tudi do zakonitih zamudnih obresti od glavnice do njene poravnave dne 6. 8. 1996, saj je bil toženec v zamudi z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in trdila, da bi morala tožeča stranka imeti kontrolo nad svojim trgom, nadzorovati svoje tržišče in področje svojega delovanja. Toženec ni bil prav v nobeni zvezi s tožečo stranko. Če je kdo plačeval kakršnekoli položnice, so bile plačane s strani njegove bivše žene.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil toženec poročen z N. L. Imata otroke in do razveze zakonske zveze so vsi živeli v C. Po razvezi je toženec stanovanje prepustil bivši ženi na podlagi sporazuma o delitvi skupnega premoženja, sklenjenega 6. 9. 1993. Nato se je odselil v M. Od takrat dalje ni plačeval nobenih prispevkov za prej skupno stanovanje v C.

Prispevki za storitve tožeče stranke so bili vedno plačani, čeprav ni spora o tem, da je tožeča stranka položnice pošiljala na toženčevo ime in naslov v C. Sodišče je nadalje ugotovilo, da toženec o spremembi lastninskega razmerja na stanovanju in o svoji odselitvi iz tega naslova tožeče stranke ni obvestil.

Člen 19 Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju Občine Celje določa, da mora odjemalec pisno obvestiti dobavitelja o vseh lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem.

Toženec bi torej moral kot uporabnik storitev tožeče stranke tožečo stranko obvestiti, da je svoj del hiše prepustil svoji bivši ženi in da se je odselil ter da ni več odjemalec storitev tožeče stranke.

Sodišče prve stopnje dvomi, da so spisu priloženi pogoji bili veljavno sprejeti, vendar utemeljenosti dvoma z ničemer ni utemeljilo. Toženec pa trdi, da o obstoju teh pogojev ni bil seznanjen in jih zato ni upošteval.

Velja, da nepoznavanje prava ni v korist tistemu, ki se na nepoznavanje sklicuje (ignorantia iuris nocet). Zato pritožbeno sodišče meni,da je zgrešena ocena sodišča prve stopnje, da toženec ni tožeči dolžan vtoževanega zneska. Tožeča je upravičeno sprožila postopek zoper osebo, ki ji je ves čas pošiljala položnice in so bili računi za njene storitve razen za marec 1996 brez pripomb poravnani.

Tekom te pravde je bila tudi poravnana glavnica, to je račun, na katerega se zahtevek tožeče stranke nanaša. Tožeča stranka je torej postopek upravičeno sprožila. Zato je tožeča stranka upravičena tudi do pripadkov od glavnice, ki so nastali brez njene krivde - to je zamudnih obresti od zapadlosti glavnice do njenega plačila in izvršilnih stroškov.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče ocenilo, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo dejansko stanje, da pa je zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je po pooblastilu iz čl.

173/IV ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.

Pritožbeno sodišče je zaradi spremembe sodbe po čl. 166 ZPP dolžno odločiti o vseh stroških postopka. Ker je tožeča stranka v sporu uspela, ji je toženec dolžan povrniti pravdne stroške odmerjene na 21.423,00 SIT. Pravdni stroški prvega postopka so potrebni stroški zastopanja, ki jih je tožeča stranka opredeljeno prijavila. Odmerjeni so skladno s čl. 155 ZPP in po veljavni Odvetniški tarifi.

Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji gredo tudi na podlagi zgoraj cit. zakonitih določil opredeljeno priglašeni pritožbeni stroški v znesku 10.925,00 SIT.