VSRS sklep II DoR 9/2016

Predlog se zavrže.

1Tožnica (toženkina mati) in njen pokojni mož (toženkin oče) sta toženki izročila nepremičnino (hišo), sama pa sta si izgovorila, da bosta stanovanje (z ne povsem določno opredeljenimi prostori) še naprej lahko uporabljala. Posebnih bremen – kot je dosmrtna pomoč starostniku – toženka s pogodbo ni prevzela. Zavezala pa se je vzdrževati hišo. Tožnica je zahtevala razveljavitev pogodbe v delu, ki se tiče njene polovice. To je utemeljevala s tem, da jo toženka in njena družina v hiši vse bolj prostorsko utesnjujejo ter se do nje grdo vedejo. Ko jih kaj prosi, naj bi bili žaljivi.

2Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo, potem, ko je ugotovilo, da toženka pogodbe ne krši in da njenega vedenja ni mogoče obravnavati kot hudo nehvaležnost.

3Pritožbeno sodišče je toženkino laično pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pritrdilo je ugotovitvam, da se prostori v hiši uporabljajo tako, kot je bilo sproti dogovorjeno, da toženka hišo vzdržuje na lastne stroške ter da dokazni postopek ni dokazal, da bi toženka s svojo družino tožnici onemogočala mirno življenje. Pojasni, da je vzrok nesoglasij v tem, da bi tožnica svoj del nepremičnin sedaj rada dala drugi hčerki.

4Tožnica predlaga dopustitev revizije, a ne navede tega, glede katerega pravnega vprašanja. Vloga je po vsebini revizija, kjer sodiščema očita, da naj bi se ukvarjali zgolj z vprašanjem hude nehvaležnosti, spregledali pa naj bi določbo tretjega odstavka 115. člena ZD. Predvsem pa pravi, da ne zahteva razveljavitve celotne pogodbe, marveč le njenega dela in bi moral biti po njenem mnenju zato standard presoje za razveljavitev nižji kot v primeru, če se zahteva razveljavitev celotne pogodbe.

5Predlog ni popoln.

6Predlog za revizijo je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma za razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže.

7Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, niti takšnega (smiselnega in za sodno prakso pomembnega) vprašanja ni mogoče hitro in nedvoumno izluščiti iz besedila predloga, nepopoln.(1)

8Ker obravnavani predlog ni popoln, ga je sodišče na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

---.---

Op. št. (1): Glej Sklep Vrhovnega sodišča II Dor 95/2015 in tam navedeno sodno prakso.