VSK sodba Cpg 452/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 236,11 EUR v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru obdržalo v veljavi sklep o izvršbi VL 171459/2013, z dne 31.10.2013, za plačilo 3.464,80 EUR s pripadki iz naslova dobav blaga.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in navaja, da je napačno stališče sodišča, da bi lahko samo direktor grajal napake in bil tisti, ki se je dogovarjal za nižjo kupnino (ker tožena stranka ni plačala predujma, je sodišče zato napačno štelo, da tožena stranka svojih trditev ni dokazala). Tožena stranka je v svojih vlogah predlagala zaslišanje številnih prič, ki bi vedeli povedati tako o neustreznosti blaga kot o dogovoru o nižji kupnini. Z zavrnitvijo predlaganih dokazov je sodišče kršilo pravico tožene stranke do izjave. V zadevi tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez naroka. Stranki sta izvedbo predlagali, dejansko stanje pa še zdaleč ni bilo ugotovljeno. Iz obrazložitve tudi ni moč razbrati, katera so tista dejstva, ki jih tožena stranka ni zanikala, zato sodbe ni mogoče preizkusiti.

V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča in predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Glavnina trditev tožene stranke se je nanašala na slabo kvaliteto dobavljenega sadja, edino konkretno trditev o grajanju napak pa je tožena stranka podala v zadnji pripravljalni vlogi, vendar v zvezi z njo ni predlagala nobenega dokaza. Ker je materialnopravna predpostavka za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov pravočasno grajanje, sodišče prve stopnje zato pravilno ni izvedlo naroka. Prav tako je za dokazovanje trditev o obstoju dogovora za znižanje cene tožena stranka predlagala le zaslišanje svojega zakonitega zastopnika (ostale priče so bile predlagane za dokazovanje trditev o obstoju napak), temu dokazu pa se je tožena stranka sama odpovedala z neplačilom predujma za stroške prevajanja. Povedano pomeni, da sodišče prve stopnje z neizvedbo naroka in neizvedbo dokaznih predlogov za zaslišanje prič ni kršilo pravice tožene stranke do izjave, saj so bili dokazi predlagani za dokazovanje dejstev, ki v zadevi niso bila odločilna(1).

Izpodbijana sodba je razumljiva, mogoče jo je preizkusiti, jasno je tudi, katera odločilna dejstva je sodišče ugotovilo in nanje oprlo svojo odločitev (tožeča stranka s pravočasnimi trditvami in pravočasno predlaganimi dokazi ni izkazala pravočasnega grajanja in dogovora o znižanju kupnine). Očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) zato ni podana.

Pritožbeno sodišče je sodbo preverilo še glede ostalih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker jih ni našlo, je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Tožena stranka je v pritožbenem postopku izgubila, zato mora nasprotni stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 236,11 EUR (tar. št. 3120, 6002 in 6007 Zakona o odvetniški tarifi).

---

op. št. 1: Čeprav drži, da je sodišče prve stopnje po nepotrebnem svojo odločitev še dodatno in napačno utemeljevalo z ugotovitvijo, da bi lahko napake grajal le zakoniti zastopnik. Vendar ta napaka glede na procesno gradivo v zadevi ni relevantna za pravilnost in zakonitost odločitve.