VSL sodba II Cp 729/2016

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem in stroškovnem delu (II. in III. točki izreka) spremeni tako, da se tožnici prisodi za nepremoženjsko škodo še 2.000,00 EUR (skupaj 6.709,97 EUR), kar ji mora toženka plačati v 15-dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2014 dalje do plačila ter iz naslova povrnitve pravdnih stroškov plačati še 338,45 EUR (skupaj 1.620,10 EUR), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Toženka je dolžna v roku 15 dni na TRR Okrožnega sodišča v Ljubljani, naveden v izreku sodbe, povrniti stroške pritožbenega postopka 149,90 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnice delno ugodilo in toženi stranki naložilo, da ji je dolžna plačati 4.709,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 7.170,00 EUR od 28. 5. 2014 do 28. 7. 2014 in od zneska 4.709,97 EUR od 28. 5. 2014 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek za plačilo dodatne odškodnine 10.118,92 EUR je zavrnilo ter toženi stranki naložilo, da je dolžna iz naslova povrnitve stroškov vrniti po odločbi Bpp 1.281,65 EUR na TRR Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2Tožnica se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sodbe z zvišanjem odškodnine še za znesek 5.980,00 EUR. Navaja, da bi ji moralo sodišče za fizične bolečine in nevšečnosti prisoditi poleg 7.000,00 EUR, ker je trpela silne nevšečnosti med zdravljenjem, še najmanj 2.000,00 EUR več. Za strah bi ji moralo sodišče prisoditi najmanj 2.400,00 EUR, ker je utrpela zelo intenziven strah. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa zahteva še 2.700,00 EUR, ker so ji ostale precejšnje trajne posledice in sodišče ni dovolj upoštevalo, da ima tožnica težave pri delu čistilke. Glede materialne škode za neprisojeno odškodnino za prejeto tujo pomoč in postrežbo tožnica poudarja, da je potrebovala pomoč tudi celotno obdobje, ko je uporabljala bergle in sicer po eno uro še najmanj nadaljnjih 132 dni, skupaj 220 ur. Pomoč ji je nudil mož in ne gre za obseg pomoči, ki se med partnerjema neodplačno pričakuje.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo vsa dejstva, od katerih je odvisna odločitev o višini toženkine odškodninske odgovornosti. Pritožbeno sodišče se zato v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na izčrpne razloge o obsegu škode, ki jo je tožnica utrpela kot kolesarka v prometni nesreči, ki jo je kot voznica osebnega vozila povzročila zavarovanka tožene stranke.

5Telesne poškodbe tožnice (sklepni zlom zgornjega dela golenice) sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med lažje srednje hude (III.). Pritožbeni očitek, da sodišče pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tožnici ni v zadostni meri upoštevalo vseh posledic, predvsem silnih nevšečnosti, ki naj bi jih tožnica trpela med zdravljenjem, ni utemeljen. V zadostni meri so upoštevne ugotovitve izvedenca medicinske stroke, in ovrednotene tudi tožničine nevšečnosti med zdravljenjem, ki pa niso bile tako silne in velike, kot izpostavlja pritožba. Pri tožnici je potekalo zdravljenje konzervativno. Nevšečnosti zaradi nošnje mavčeve longete in kasneje bergel ter ostale nevšečnosti, ugotovljene v sodbi, pa je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo v denarni odškodnini 7.000,00 EUR. Ta denarna odškodnina glede na vse okoliščine primera in merila iz 179. člena Obligacijskega zakonika – OZ ni prenizka. Enako velja za odločitev o odškodnini za pretrpljeni strah. Za kratkotrajen in zelo intenziven primarni strah ter za strah, ki ga je trpela do zaključenega zdravljenja, je za tožnico primerna in pravična odškodnina 2.000,00 EUR tudi ob upoštevanju izvedenčevih ugotovitev o verjetnem razvoju posttravmatske stresne motnje zaradi podoživljanja dogodka.

6Tožnica se neutemeljeno pritožuje tudi glede višine odškodnine za materialno škodo za pomoč, ki so jo tožnici nudili najbližji, predvsem mož A. A. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede pravilnosti dokazne ocene prvostopenjskega sodišča o trajanju potrebne pomoči tožnici pri umivanju in vsakodnevni oskrbi v obdobju sedmih tednov, ko je imela nameščeno longeto. Tudi tožnica je zaslišana kot stranka izpovedovala o približnem takšnem obdobju potrebe po pomoči svojih družinskih članov. Sklicevanje na drugačno mnenje izvedenca o obdobju potrebne tuje pomoči, ne more vplivati na pravilnost odločitve, saj je prvostopenjsko sodišče v sodbi obrazložilo, v čem in zakaj ni upoštevalo izvedenčeve ocene.

7Pač pa je prvostopenjsko sodišče delno napačno uporabilo materialnopravno določbo 179. člena OZ pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Trajne funkcionalne posledice nesreče sicer niso tako hude, kot jih izpostavlja pritožba (ki omenja katastrofalne poškodbe), vendar ima tožnica po ugotovitvah sodbe pri vsakdanjih domačih opravilih in pri službenih obveznostih težave, zaradi katerih duševno trpi. Po ugotovitvah izvedenca s povečanimi napori in nesigurno hodi navkreber in zlasti navzdol po stopnicah, počepa, pokleka in nosi težja bremena. Navedene težave se kažejo ne le pri opravljanju gospodinjskih del, pač pa tudi pri opravljanju dela čistilke: počepanje, poklekanje, prenašanje težjih bremen, npr. vedra s tekočino. Prisojena odškodnina 2.000,00 EUR za vse navedene trajne posledice je po oceni pritožbenega sodišča prenizka in je zato glede na podobne primere trajnih posledic v sodni praksi primerno, da se tožnici prisodi še 2.000,00 EUR za to vrsto škode, skupaj torej 4.000,00 EUR.

8Za celotno nepremoženjsko škodo bo tako tožnica prejela nekaj več kot 13 povprečnih plač na zaposlenega v RS, kar ustreza odškodninam, dosojenim oškodovancem, ki so utrpeli primerljive poškodbe in trajne posledice. S tem je po oceni pritožbenega sodišča upoštevan tudi pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, ki naj tožnici zagotovi ustrezno zadoščenje, njen primer pa je tudi pravilno umeščen glede na razmerja med lažjimi, hudimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.

9Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 4. točke 358. člena ZPP delno ugodili pritožbi tožnice in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, kot je razvidno iz izreka sodbe. Drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbeno sodišče ni ugotovilo, zato je v nespremenjenem zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10Sprememba odločitve o glavni stvari je vplivala tudi na odločitev o stroških pravdnega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožničin uspeh je glede na pritožbeno odločitev višji (približno 63 %), zato je toženka v tem razmerju zavezana do povrnitve stroškov postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP). Ob upoštevanju višine stroškov, ugotovljenih v sodbi, tako za tožečo kot za toženo stranko ter ob upoštevanju uspeha v postopku, je tožena stranka dolžna povrniti poleg že prisojenega zneska še 338,45 EUR stroškov postopka. Pritožbeni uspeh tožnice pa je približno 33,4 %, zato je tožena stranka dolžna povrniti glede na pritožbeni uspeh tudi 149,90 EUR stroškov pritožbenega postopka.