VSM sklep III Cp 611/2016

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odločilo, da se osebno ime L.J., roj. 8. 1. 2013 spremeni tako, da sedaj glasi: L.J.K.. Nadalje je odločilo, da udeleženca sama krijeta svoje stroške nepravdnega postopka.

2Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec. V laični pritožbi navaja, da se pritožuje zoper sklep zaradi spremembe priimka hčerke L.J. brez njegove privolitve. Nadalje navaja „da se z materjo svojega otroka ne more dogovarjati v korist otroka“, pri čemer mati otroka odpelje na počitnice tudi izven države. Smiselno predlaga ugodno rešitev pritožbe.

3Predlagateljica ni vložila odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pojem, sestavo in določitev osebnega imena ter pogoje za njegovo uporabo in spremembo za državljane RS določa Zakon o osebnem imenu (Ur. l. RS št. 20/2006, v nadaljevanju ZOI-1). Osebno ime spada med osebnostne pravice in služi za razločevanje ter identifikacijo fizičnih oseb (2. člen ZOI-1). Sprememba osebnega imena mladoletni osebi je dopustna brez otrokovega soglasja, v kolikor ta ni dopolnil 9 let (12. člen ZOI-1). V tem primeru jo predlagajo starši. V primeru soglasja (sporazuma) staršev praviloma ni zadržkov za spremembo imena otroka. V kolikor pa se starši ne morejo sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu, pa postopek in vsebino za določitev spremembe imena določa četrti odstavek 20. člena ZOI-1.(1) Na podlagi citirane določbe je pri spremembi imena potrebno upoštevati otrokove koristi. Te se praviloma pri spremembi imena izkazujejo skozi praktične potrebe življenja otroka. Med te spada identifikacija otroka z materjo in to vsekakor v primeru, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.

6V danem primeru je imenu in priimku otroka L.J. dodan priimek K., torej priimek matere, pri kateri otrok sicer živi. S tako spremembo priimka je že navzven vzpostavljena identifikacijska vez med otrokom in materjo, kar zagotovo predstavlja koristi otroka pri urejanju življenjskih zadev za otroka. Med te spadajo tudi dopustniška (tudi morebitna šolska) potovanja otroka z materjo v tujino, sprejem uradnih poštnih pisanj za otroka ter komunikacija matere za potrebe otroka v vrtcu, šoli, pri zdravniku, itd. Pri vseh teh opravilih s predmetno spremembo imena materi ne bo potrebno več dokazovati materinstva.

7Iz navedenih vsebinskih razlogov, pri čemer gre v danem primeru za otroka, ki še ni star 9 let, pristojni CSD pa tudi ne vidi zadržka za spremembo imena (ga celo priporoča), je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Nasprotna pritožbena izvajanja, ki dejansko ne navajajo razlogov za nepravilno odločitev prvostopnega sodišča, take odločitve ne morejo v ničemer spremeniti.

8Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

9Pritožbeni stroški niso priglašeni.

---.---

Op. št. (1) : Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem novem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovem sodelovanju poskušala sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu. Preden sodišči odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka. Odločba sodišča o utemeljenosti zahtevka mora biti priložena zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi.